Po demokratski zmagi na vmesnih volitvah v ZDA se lahko gradnja podatkovnih centrov za umetno inteligenco sreča z več političnimi in regulativnimi ovirami, ocenjujejo sodelujoči v podkastu Equity medija TechCrunch. V ospredje so prišli lokalni ukrepi, ki omejujejo ali začasno ustavljajo tovrstne projekte, ter izvolitev politikov, ki so omejevanje podatkovnih centrov vključili v svoje kampanje.
TechCrunch kot primer navaja novoizvoljeno guvernerko Teksasa Gino Hinojosa, ki je po navedbah medija v kampanji obljubljala omejitve za podatkovne centre. V več lokalnih referendumskih pobudah po državi so volivci podprli ukrepe, povezane z omejitvami ali moratoriji za podatkovne centre.
Sean O’Kane je v razpravi opozoril, da bi lahko bila gradnja podatkovnih centrov v prihodnjih letih zlasti v zveznih državah, kot je Teksas, težavnejša. Dodal je, da se tehnološka industrija močno osredotoča na posledice volitev za te projekte.
Podatkovni centri kot lokalno politično vprašanje
Anthony Ha je dejal, da vprašanje podatkovnih centrov ni bilo prisotno na vseh glasovnicah, vendar je zaznal širše razpoloženje proti UI in predvsem proti novim podatkovnim centrom. Po njegovi oceni gre za temo, ki presega strankarske delitve, demokrati pa so to energijo učinkoviteje izkoristili.
Kirsten Korosec je poudarila, da podatkovni centri po njenem mnenju niso bili osrednji razlog za tako imenovani »modri val« demokratov. So pa postali vse izrazitejša lokalna tema, deloma zaradi načina, kako so velika tehnološka podjetja in ponudniki oblačne infrastrukture pridobivali odobritve za projekte.
Kot je dejala Korosec, so postopki pogosto potekali netransparentno. Podjetja naj bi od izvoljenih ali imenovanih uradnikov zahtevala podpis sporazumov o nerazkrivanju informacij, javnosti pa niso vedno posredovala podatkov o obsegu projektov. Posebej je omenila okoljsko občutljiva območja na jugozahodu ZDA, kjer je pomanjkanje vode pomembna okoliščina.
Po njeni oceni so takšen pristop kot problematičnega prepoznali volivci različnih političnih usmeritev – republikanci, neodvisni in demokrati. Vendar je dodala, da podatkovni centri niso bili edino vprašanje, ki je vplivalo na volitve.
OpenAI napoveduje več odprtosti pri projektih
Korosec je v razpravi izpostavila, da je OpenAI predstavil dokument, imenovan »compute campus policy blueprint«. Po njenem opisu podjetje v njem napoveduje, da pri projektih ne bo več zahtevalo sporazumov o nerazkrivanju informacij ter da bo svoje načrte delilo bolj odprto.
OpenAI v dokumentu za podatkovne centre uporablja izraz »računski kampusi« oziroma »compute campuses«. Ha je ocenil, da gre poleg vsebinskih sprememb tudi za poskus preimenovanja podatkovnih centrov, saj je izraz po njegovih besedah postal politično obremenjen.
O’Kane je bil do preimenovanja kritičen in je dejal, da samo novo poimenovanje ne bo spremenilo odziva javnosti na projekte. Korosec je ob tem poudarila predvsem energetsko in vodno potratnost podatkovnih centrov.
Pritisk prihaja tudi s finančnih trgov
Sogovorniki v podkastu so opozorili še na odnos vlagateljev do velikih naložb v računsko infrastrukturo. Ha je dejal, da Wall Street po njegovem opažanju ni navdušen nad obsežnim financiranjem novih podatkovnih centrov in računske zmogljivosti, kar lahko podjetjem daje finančno spodbudo, da projektov ne širijo v predvidenem obsegu.
Obenem je opozoril na nasprotje: podjetja, ki želijo doseči načrtovani obseg razvoja umetne inteligence, bodo po njegovih besedah podatkovne centre verjetno še vedno morala graditi nekje.
