V pogovoru v podkastu Equity so novinarji TechCruncha razpravljali o tem, zakaj se izjave vodilnih v podjetjih za umetno inteligenco pogosto zdijo odmaknjene od vsakdanjih potreb uporabnikov. Kot primere so navedli predloge, da bi UI prevzemala del starševskih, družabnih in romantičnih interakcij.
Marissa Mayer, izvršna direktorica Dazzle AI, je bila deležna kritik po izjavi, da je orodje UI uporabila pri opisu svoje hčere za šolsko nalogo. Izvršni direktor OpenAI Sam Altman je med drugim predlagal prilagojene podkaste za otroke med vožnjo v šolo in dejal, da si starševstva brez ChatGPT ne more predstavljati. Mark Zuckerberg iz Mete pa je nakazal, da bi lahko postajalo sprejemljiveje, da ljudje z UI zadovoljujejo družabne in romantične potrebe.
Amanda Silberling, novinarka TechCruncha, je v pogovoru ocenila, da je vprašanje deloma marketinško in deloma produktno. Po njenem so vodilni v velikih tehnoloških podjetjih pogosto osredotočeni na težave iz lastnega življenjskega sloga, denimo rezervacije večerij in letalskih vozovnic, ki za velik del ljudi niso posebej zahtevne ali pogoste naloge.
Ko UI nadomešča pogovor
Silberling je kot primer omenila idejo Whitney Wolfe Herd, izvršne direktorice Bumblea, o osebnih pomočnikih UI, ki bi se najprej »spoznavali« med seboj, nato pa bi ob uspešnem ujemanju povezali še njuna uporabnika. Mayer je po navedbah TechCruncha omenjala tudi možnost, da bi njena UI usklajevala opravila z UI njenega moža.
Po oceni Silberling takšni predlogi kažejo poskus, da bi se z optimizacijo iz vsakdana odstranilo tudi običajne pogovore med ljudmi. Kot primer je navedla naročanje hrane: telefonski klic restavraciji se ji zdi nenavaden, ker se je navadila, da je mogoče vse urediti prek spleta brez neposrednega stika z drugo osebo.
»Zdi se mi, da bo vse več stvari, pri katerih se bo osnovna človeška interakcija vse bolj optimizirala do te mere, da se sploh ne bo zgodila,« je dejala. Dodala je, da je po njenem mnenju sposobnost ljudi, da se pogovarjajo drug z drugim, za družbo pozitivna.
Učinkovitost zmenkov in odločanje namesto ljudi
V pogovoru so se dotaknili tudi uporabe UI pri zmenkih. Silberling je priznala, da so zmenki neučinkoviti in da je razumljivo, zakaj bi si ljudje želeli, da bi namesto njih predhodno izbiro opravila UI. A ob tem je opozorila, da bi človek odločitev o tem, s kom bo hodil na zmenke, prepustil računalniku, za katerega predpostavlja, da ga pozna bolje kot on sam.
Kirsten Korosec, urednica pri TechCrunchu, je poudarila, da nekateri predlogi o uporabi ChatGPT in drugih orodij UI pri osebnih odnosih po njenem nepotrebno zapletajo preproste dejavnosti, kot je opazovanje lastnega otroka. Ob tem se je vprašala, komu so takšni izdelki sploh namenjeni.
Anthony Ha je dejal, da imajo direktorji močno finančno spodbudo, da tehnologijo predstavijo kot uporabno na vseh področjih življenja. Vendar pa lahko takšna podoba po njegovih besedah deluje neprivlačno, v nekaterih primerih celo distopično.
Korist UI ni nujno v avtomatizaciji vsakdanjih opravil
Silberling je poudarila, da ljudje v orodjih, kot sta ChatGPT in Claude, očitno najdejo vrednost. Vendar po njenem to ne pomeni nujno, da povprečen uporabnik potrebuje UI predvsem za rezerviranje letov ali urejanje večerij.
Ha je ob tem primerjal trenutne razprave z zgodnjimi dnevi Uberja. Takrat se je zdelo, da je storitev namenjena ozkemu krogu tehnoloških navdušencev v San Franciscu, nato pa se je razširila širše. Tehnološka industrija je po njegovih besedah večkrat stavila na to, da predstavlja navade prihodnjih potrošnikov.
Vendar Ha ocenjuje, da se pri sedanjem širjenju UI ta stava še ni potrdila. Del ljudi po njegovih besedah ne želi, da bi bila vsaka življenjska izkušnja optimizirana ali avtomatizirana, temveč želijo sami živeti svoje življenje in vzgajati svoje otroke.
Silberling je omenila tudi ljudi, ki se odzivajo na prekomerno tehnološko posredovanje z uporabo preprostejših naprav, denimo preklopnih telefonov, ali z nakupovanjem zgoščenk, ker ne želijo, da jim algoritem izbira glasbo. Po njenem gre za kulturno napetost glede vprašanja, katere vrste optimizacije ljudem dejansko pomagajo in katere jih oddaljujejo od občutka človeškosti.
