Podjetje Omen AI, ki razvija senzorje za sprotno spremljanje hladilnih tekočin v podatkovnih centrih, bo za 16 milijonov dolarjev v gotovini in delnicah prevzelo konkurenta Aquatic Labs. Združeni podjetji želita v en senzor povezati tehnologiji za podrobnejši nadzor vode, uporabljene pri hlajenju čipov.
Omen AI je bil ustanovljen leta 2024, njegov cilj pa je spremljanje stanja hladilnih sistemov v realnem času. Podjetje razvija senzor, s katerim bi bilo mogoče zaznati okvare ventilov ali rast bakterij, ki bi lahko ovirala pretok vode.
Po podatkih fundacije The Water Foundation ameriški podatkovni centri vsako leto za hlajenje čipov porabijo od 17 do 19 milijard galon vode oziroma približno od 64 do 72 milijard litrov. Ta količina naj bi se v naslednjih petih letih potrojila.
Trenutno nadzor hladilnih tekočin pogosto zahteva odvzem vzorcev in laboratorijske analize, ki lahko trajajo več dni. Omen AI želi ta postopek avtomatizirati z meritvami neposredno v sistemu.
Združitev dveh komplementarnih senzorjev
Do prevzema je prišlo, potem ko je vlagatelj s področja filtracije povezal ustanovitelja Omen AI Zacha Laberga in izvršnega direktorja Aquatic Labs Allana Adamsa. Obe podjetji sta razvijali senzorje za sprotno spremljanje vode, vendar z različnima pristopoma.
Omenovi senzorji spremljajo elemente v vodi, medtem ko tehnologija Aquatic Labs meri njeno alkalnost. Adams je za TechCrunch dejal, da združitev obeh tehnologij v enem senzorju ustvarja »veliko bogatejšo sliko o vodi in tekočini« ter omogoča avtomatizacijo postopka, ki je bil prej počasen in ročen.
Adams bo po prevzemu prevzel položaj glavnega znanstvenega direktorja združenega podjetja. Ekipi zdaj združujeta obe tehnologiji v en sam senzor, ki ga po pričakovanjih želita na trg poslati v začetku prihodnjega leta.
Senzorji naj bi spremljali sisteme za hlajenje čipov
Omen AI je junija zbral 31 milijonov dolarjev v naložbenem krogu serije A. Laberge je povedal, da naj bi začetni Omenovi senzorji do konca leta spremljali čipe z električno močjo med 250 in 300 megavati. Vrednost te opreme je ocenil na približno od 5 do 7 milijard dolarjev.
Podjetje upa, da bo do konca leta 2027 svojo tehnologijo namestilo pri sistemih, ki ustrezajo enemu gigavatu čipov.
Po Labergejevih besedah je prednost nadzora predvsem v večji razpoložljivosti podatkovnih centrov. Če hladilni sistem ne deluje pravilno, upravljavci podatkovnih centrov po navedbah vira pogosto raje zavržejo vodo, kot da bi tvegali poškodbe drage opreme. To lahko pomeni prekinitev obratovanja, dokler sistema ne vzpostavijo znova.
S spremljanjem sestave in stanja tekočine bi lahko upravljavci isto hladilno tekočino uporabljali dlje ter zmanjšali stroške čiščenja in zastojev.
Uporaba tudi zunaj podatkovnih centrov
Adams pričakuje, da bi tehnologija lahko našla uporabo tudi zunaj podatkovnih centrov. Ob tem je opozoril, da voda iz podatkovnih centrov na koncu odteka v komunalne vodne sisteme, zato je po njegovih besedah treba spremljati celoten proces.
Podjetja, povezana z umetno inteligenco, so prej ocenjevala, da bi se do leta 2030 v infrastrukturo za UI lahko vložilo do 4 bilijone dolarjev. Del vlagateljev je medtem postal bolj zadržan do obsega te gradnje, kar je v zadnjih dneh vplivalo na delnice velikih ponudnikov računalniške infrastrukture.
Laberge je za TechCrunch dejal, da sprememba razpoloženja vlagateljev za Omen AI ni bistvena, saj podjetje sodeluje pri projektih, ki jih stranke že gradijo ali so jih že zgradile. »Vse te projekte so financirali pred dvanajstimi meseci,« je dejal.
