Slaba fotografija ni nujno posledica slabega fotoaparata. Pogosto je težava veliko bolj vsakdanja: človek pred objektivom ne ve, kam z rokami, kako obrniti telo ali kam usmeriti pogled, fotograf pa ne zna jasno razložiti, kaj bi v kadru delovalo bolje. Prav iz takšne izkušnje je nastala aplikacija Superpose, ki želi umetno inteligenco uporabiti kot osebnega režiserja portretne fotografije.
Aplikacijo za iOS sta razvila nekdanja TikTokova sodelavca Melody Chu in Jing Liu. Chu pravi, da je idejo sprožil zelo konkreten problem: njen mož naj je ne bi znal dobro fotografirati. Namesto da bi skušala rešitev iskala v novih filtrih, retuširanju ali umetno ustvarjenih ozadjih, je želela uporabniku pomagati še pred pritiskom na sprožilec.
Superpose iz selfija ali fotografije osebe ustvari štiri predloge poz. Uporabnik lahko izbrani predlog shrani ali pa vključi funkcijo za ujemanje poze, s katero se poskuša postaviti v podoben položaj neposredno pred kamero.
Kako AI rešuje dilemo pred objektivom?
Podjetje javno ni razkrilo, katere modele uporablja ali kako natančno je sestavljen njegov tehnični sistem. Zato ni mogoče z gotovostjo trditi, ali Superpose uporablja lasten model, komercialni generativni model ali kombinacijo več storitev.
Iz opisa funkcionalnosti pa je mogoče sklepati, da aplikacija združuje vsaj dve ključni področji sodobne računalniške vizije. Prvo je prepoznavanje osebe in telesne drže oziroma ocena poze (*pose estimation*). Takšni sistemi na sliki zaznavajo ključne točke telesa, denimo položaj glave, ramen, komolcev, bokov in kolen. Tako lahko model razume osnovno držo osebe, njeno usmerjenost v prostoru ter razmerje do kadra.
Drugi del je generativna AI, ki lahko na podlagi fotografije predlaga alternativne postavitve telesa, rok in pogleda. Pri tem ne gre zgolj za navodilo tipa »obrni se v levo«, temveč za vizualni primer, kako bi lahko oseba izgledala v drugačni pozi. Prav ta kombinacija je bistvena: računalniški vid analizira trenutno stanje, generativni model pa predlaga možno nadaljevanje.
Za uporabnika se zapletena obdelava prevede v preprosto vprašanje: kako naj se postavim, da bo fotografija boljša?
Ne želi ustvarjati lažnih spominov, ampak boljše resnične fotografije
Superpose vstopa na trg, ki je že močno preoblikovan z umetno inteligenco. Google je na telefonih Pixel predstavil funkcijo Camera Coach, ki pomaga pri kompoziciji in kadriranju, Adobe pa je v eksperimentalni aplikaciji kamere uvedel AI-kritiko fotografij in predloge za zajem slike.
Večina tovrstnih orodij se osredotoča na tehnične lastnosti fotografije: osvetlitev, horizont, razporeditev elementov, ostrino ali kasnejšo obdelavo. Drugi val AI-aplikacij pa uporabniku omogoča menjavo ozadij, ustvarjanje fantazijskih prizorov in digitalno preoblikovanje obraza ali telesa.
Superpose se želi razlikovati prav od tega pristopa. Chu poudarja, da podjetje ne želi graditi aplikacije za ustvarjanje umetnih podob, temveč orodje za boljši zajem resničnih trenutkov. Uporabnik naj bi še vedno posnel pravo fotografijo sebe, prijateljev ali družine, AI pa bi mu pomagala pri postavitvi pred objektiv.
To je pomembna razlika. Namesto da bi AI popravljala rezultat po fotografiranju, Superpose posega v vedenje uporabnika pred fotografijo. Aplikacija tako ni le urejevalnik slik, ampak poskus digitalnega coaching orodja za telesno držo, izražanje in portretno kompozicijo.
Ko kreativnost modela postane preveč nenavadna
Takšen pristop ima tudi očitne omejitve. TechCrunch poroča, da so nekateri predlogi poz ekstravagantni oziroma delujejo nenavadno. To ni presenetljivo: generativni modeli so dobri pri ustvarjanju vizualno privlačnih možnosti, vendar težje presodijo, ali je določena poza fizično udobna, naravna, primerna za okolje ali skladna z uporabnikovim osebnim slogom.
Tu se pokaže širši problem generativne AI. Model mora biti dovolj ustvarjalen, da ne ponavlja vedno istih stereotipnih poz, hkrati pa dovolj zadržan, da uporabniku ne predlaga položajev, ki bi bili videti umetno, nerodno ali celo neizvedljivo.
Superpose pravi, da razvija boljše sloge generiranja, več personalizacije in učinkovitejše usmerjanje uporabnika neposredno prek iskala. Personalizacija bo verjetno ključna: uporabniki se razlikujejo po telesni zgradbi, načinu oblačenja, željah, kulturnem okolju in stopnji samozavesti pred kamero. Univerzalna »idealna poza« zato ne obstaja.
Funkcija ujemanja poze bi lahko bila pri tem uporabnejša od same generirane slike. Če aplikacija uporabniku v realnem času pokaže, ali je dvignil roko, zasukal ramena ali premaknil obraz bliže predlaganemu položaju, AI postane bolj praktičen pomočnik kot zgolj generator idej.
Bo AI določala, kako se predstavljamo?
Aplikacije, kot je Superpose, odpirajo tudi psihološko vprašanje. Fotografije so že dolgo povezane s pritiskom družbenih omrežij, idealiziranimi podobami in iskanjem najboljše različice sebe. AI, ki predlaga, kako naj človek stoji, se smeji ali gleda v objektiv, lahko nekaterim pomaga premagati zadrego pred kamero. Drugim pa lahko okrepi občutek, da je tudi spontana fotografija nekaj, kar mora biti optimizirano.
Meja med koristnim nasvetom in oblikovanjem videza uporabnika je zato občutljiva. Če bo aplikacija uspešna, bo njena vrednost odvisna od tega, ali bo uporabniku pomagala ustvariti bolj naravne fotografije ali pa ga usmerjala v vedno enak, algoritmično določen vizualni slog.
Financiranje kaže, da vlagatelji vidijo priložnost
Superpose je od julijskega zagona zabeležil več kot 22.000 prenosov in več kot 190.000 ustvarjenih predlogov poz. Uporabniki dobijo pet brezplačnih generacij dnevno, dodatne pa lahko kupijo v paketih: pet generacij stane 2,99 dolarja, 20 generacij pa 9,99 dolarja.
Podjetje je zbralo 2,2 milijona dolarjev financiranja od skladov Khosla Ventures in OVTR VC ter podjetja Meitu, kitajskega proizvajalca pametnih telefonov in aplikacij za selfije. Sodelovanje Meitu je posebej zgovorno, saj podjetje dobro pozna trg mobilne fotografije, lepotnih filtrov in vizualnih aplikacij.
Vlaganje v Superpose kaže na prepričanje, da bo naslednja faza AI-fotografije manj povezana zgolj z generiranjem slik in bolj z vodenjem uporabnika med samim ustvarjanjem vsebine. Kamera bi lahko postala aktivni sogovornik: ne le orodje, ki beleži prizor, temveč sistem, ki razume kader, ponudi predlog in pomaga uporabniku do boljšega rezultata.
Superpose je za zdaj majhna aplikacija v hitro rastočem prostoru AI-kamer. Toda njen koncept razkriva širši trend: umetna inteligenca se pomika iz ozadja, kjer je fotografije popravljala, v ospredje, kjer vpliva na to, kako se postavimo, izrazimo in vidimo sami sebe.
