# Alternativa generativni AI glasbi? Nekdanji vodja Spotifyja je zbral 5,5 milijona dolarjev za aplikacije, ki stavijo na človeško ustvarjanje
V času, ko glasbene industrije preplavljajo orodja za ustvarjanje skladb z besedilnimi pozivi umetni inteligenci, startup A Vinyl Bar in Shibuya ubira nasprotno pot. Podjetje, ki ga je ustanovil nekdanji vodja inovacij pri Spotifyju Máuhan M. Zonoozy, ne želi avtomatizirati ustvarjanja glasbe z generativno AI, temveč uporabnikom ponuditi digitalna orodja za neposredno igranje z ritmi, vzorci, učinki in zvokom.
Startup je v predsemenski naložbeni rundi zbral 5,5 milijona dolarjev. Med vlagatelji so Mantis VC, SV Angel, Boxgroup, Quiet Capital, ERA, Common Metal, Gold House, Liquid 2 Ventures, Breakers VC in Systemic Ventures. Svetovalka podjetja je postala tudi Dawn Ostroff, nekdanja vodilna za vsebine in oglaševanje pri Spotifyju.
Ime A Vinyl Bar in Shibuya zveni bolj kot naslov indie albuma ali fizični lokal v tokijskem okrožju Šibuja kot pa tehnološko podjetje. Članek TechCruncha ne pojasnjuje izvora imena niti ne navaja, da bi šlo za dejanski bar. Je pa ime skladno z identiteto podjetja, ki svoje izdelke opisuje z glasbeno metaforo: posamezne aplikacije izdaja kot »single«, ki se sčasoma sestavljajo v širši »album« glasbenih eksperimentov.
## Ne želi, da bi AI zamenjala sodelovanje pri ustvarjanju
Zonoozyjeva osrednja teza je, da prihodnost glasbe ni nujno v tem, da uporabnik sistemu napiše poziv in dobi končano skladbo. Če bo AI ustvarjanje glasbe naredila skoraj neomejeno in poceni, bodo po njegovem mnenju še pomembnejši človeški okus, izbira, sodelovanje in aktivno poseganje v glasbo.
»Umetna inteligenca je očitno izjemno zmogljiva, vendar ne verjamemo nujno, da je prihodnost glasbe zgolj generiranje, denimo ustvarjanje skladb z umetno inteligenco,« je Zonoozy povedal za TechCrunch. Dodal je, da bi obilje AI-vsebin lahko povečalo vrednost človeške perspektive in sodelovanja, podjetje pa želi razvijati izdelke, ki tega ne bi potisnili v ozadje.
To ne pomeni, da podjetje AI povsem zavrača. Zonoozy je dejal, da jo je pripravljen uporabljati pri razvoju izdelkov in za tehnično infrastrukturo. Razlika je v vlogi tehnologije: AI naj bi bila podporno orodje pri gradnji storitev, ne pa osrednji avtor glasbe, ki jo uporabnik nato le prevzame.
Takšna usmeritev je zanimiva predvsem zato, ker se večina pozornosti v AI glasbi trenutno vrti okoli generatorjev skladb, vokalov in aranžmajev. A Vinyl Bar in Shibuya namesto vprašanja »kako naj AI napiše pesem namesto mene?« odpira drugo vprašanje: kako lahko digitalno orodje ljudem omogoči bolj igrivo in sodelovalno izkušnjo z glasbo?
## Glasbeni »singli« namesto ene velike aplikacije
Podjetje razvija več manjših, med seboj precej različnih aplikacij. Njihov skupni cilj ni ustvariti profesionalnega glasbenega studia, temveč uporabnika povabiti k eksperimentiranju z zvokom.
Med izdelki je **Speed Surfer**, razširitev za Chrome, ki spremeni hitrost predvajanja in zvočni filter vsebine v brskalniku. **Usersound** uporabniku omogoča ustvariti »zvočno« uporabniško ime, pri katerem posamezne črke predstavljajo note.
**Stacks** je orodje za ustvarjanje miksov z vklapljanjem in izklapljanjem elementov v mreži 3 × 3. **Drops** temelji na postavljanju ploščic, ki preusmerjajo padajoče kroglice; njihovo gibanje nato ustvarja glasbene note. **Sampler** pa videoposnetke z YouTuba spremeni v vzorce, s katerimi je mogoče delati na podlagi ritma različnih delov skladb.
Tak pristop nakazuje, da podjetje meri predvsem na širšo skupino uporabnikov – ljudi, ki se želijo igrati z glasbo, remiksirati zvok ali ustvariti nekaj za družbena omrežja, ne nujno na profesionalne producente. Namesto da bi sistem izdelal glasbo v uporabnikovem imenu, mora uporabnik sam izbirati, kombinirati, spreminjati in poslušati posledice svojih odločitev.
## Bop želi remiksiranje približati družbenim omrežjem
Najambicioznejši izdelek podjetja je iOS aplikacija **bop**. V njej uporabnik na mrežo postavlja glasbila in učinke ter tako ustvarja različne različice oziroma mikse izhodiščne skladbe. Spreminjati je mogoče tempo, dodajati enkratne učinke in nastale mikse nato izvoziti na TikTok ali Instagram.
Podjetje dela tudi na večuporabniški različici, ki bi ljudem omogočila skupno remiksiranje skladb. Prav ta element sodelovanja je pomemben za Zonoozyjevo vizijo: glasba naj ne bi bila le vsebina za pasivno predvajanje ali rezultat avtomatiziranega generiranja, ampak prostor za interakcijo.
Zonoozy je Spotify zapustil leta 2024, pred tem pa je vodil inovacije v podjetju. Pred Spotifyjem je ustanovil Bubbl, startup za izrezovanje in remiksiranje videoposnetkov, ki ga je prevzel Cricket Media. Njegov pogled izhaja iz ugotovitve, da je pretočno predvajanje rešilo problem dostopa do glasbe, vendar ni bistveno spremenilo dejstva, da jo večina ljudi predvsem posluša.
## Ali je dovolj prostora za glasbo brez generativnih pozivov?
A Vinyl Bar in Shibuya letos načrtuje še »glasbeni peskovnik za mešanje«, v katerem naj bi se uporabniki igrali z različnimi elementi glasbene produkcije, vključno z ustvarjanjem instrumentov.
Podjetje tako ne stavi na tekmovanje z generatorji skladb, temveč na alternativo njihovi logiki. V ospredje postavlja ustvarjalni proces, ne hitrost nastanka končnega izdelka; nadzor uporabnika, ne avtomatskega odgovora modela; sodelovanje, ne le generiranja na zahtevo.
Odprto vprašanje je, ali bo takšna filozofija dosegla širše občinstvo v času, ko AI orodja obljubljajo izdelavo pesmi v nekaj sekundah. A ravno poplava avtomatsko ustvarjene glasbe lahko ustvari prostor za izdelke, pri katerih je vrednost v igri, izbiri in človeškem občutku za zvok.
