Zložljivi telefoni obljubljajo večji zaslon v napravi žepnega formata, vendar imajo eno vztrajno šibko točko: tečaj. Prav ta mehanski sklop mora preživeti na tisoče odpiranj, hkrati pa ohraniti natančno poravnavo zaslona, ohišja in notranjih komponent.

Pomembno opozorilo: navedbe o telefonu **Apple Duo**, dogodku **“Surprise and Shine”** in izjavah Johnyja Sroujija v priloženem gradivu niso neodvisno potrjene. Zato jih ni primerno obravnavati kot preverjeno Applovo napoved. Smiselneje jih je razumeti kot hipotetičen scenarij, ki pokaže, kako bi lahko Apple oziroma drug proizvajalec uporabil umetno inteligenco pri proizvodnji prihodnje zložljive naprave.

UI kot nadzornik proizvodne natančnosti

Osrednja ideja iz gradiva je uporaba algoritmov UI za povezovanje posameznega tečaja z najprimernejšim delom ohišja. To ne bi pomenilo, da UI “izumlja” tečaj, temveč da pomaga pri proizvodnem nadzoru kakovosti.

V takem procesu bi sistem lahko analiziral meritve posameznih sestavnih delov: mikroskopska odstopanja v obliki, debelini, ukrivljenosti, površinski hrapavosti in položaju pritrdilnih točk. Algoritem bi nato poiskal kombinacijo tečaja in ohišja, pri kateri so odstopanja najmanjša.

Za tovrstno nalogo se v industriji praviloma uporabljajo modeli strojnega učenja in računalniškega vida. Ti se lahko učijo iz velikega števila meritev ter prepoznavajo povezave med drobnimi odstopanji v proizvodnji in kasnejšimi težavami, kot so neenakomerno zapiranje, škripanje, večja obraba ali nepravilno prileganje zaslona.

Prednost pred klasičnim nadzorom kakovosti bi bila predvsem v obsegu in hitrosti. Namesto da bi sistem dele samo razvrstil na ustrezne in neustrezne, bi lahko optimiziral sestavljanje velikega števila še sprejemljivih komponent. To lahko zmanjša odpad, izboljša ponovljivost proizvodnje in omeji število naprav z mehanskimi napakami.

Laser vidi površino, 3D-tisk pa popravlja mikroskopske nepravilnosti

Priloženo besedilo omenja konfokalni laser, ki naj bi skeniral “topografijo” vsake enote. Poenostavljeno: gre za zelo natančno optično merjenje površine v treh dimenzijah. Sistem tako ne preverja le, ali je kos pravilne velikosti, temveč lahko zazna zelo drobne vdolbine, izbokline in razlike v ravnosti.

Takšne nepravilnosti so pri tečaju pomembne, ker se lahko med odpiranjem in zapiranjem seštevajo. Že majhna neenakomernost lahko povzroči točkovne obremenitve, trenje ali slabše prileganje med deli. Pri zložljivem telefonu, kjer je tečaj pod stalnim mehanskim stresom, je to lahko odločilno za življenjsko dobo naprave.

V opisanem scenariju bi po laserskem merjenju sledil nanos do 25 mikroslojev fotopolimera s 3D-tiskanjem. Fotopolimer je material, ki se pod vplivom svetlobe strdi. Z nanašanjem zelo tankih plasti bi bilo mogoče zapolniti drobne neravnine oziroma prilagoditi stik med tečajem in ohišjem.

“Odpravljanje valovitosti” v tem kontekstu ne pomeni nujno popolnoma gladke površine. Cilj bi bil predvsem doseči predvidljivo in enakomerno kontaktno površino, ki pravilno prenaša obremenitve. Pri mehanskih sklopih je pomembno ravnovesje: sestavni deli ne smejo biti niti preohlapni niti tako tesni, da bi se zaradi trenja hitreje obrabili.

Zakaj so zložljivi telefoni poseben proizvodni izziv

Običajni pametni telefon ima malo gibljivih zunanjih delov. Zložljiva naprava pa vključuje tečaj, upogljiv zaslon, zaščitne plasti, kable in tesnila, ki se morajo premikati usklajeno. Zaradi tega je izdelava zahtevnejša, napake pa so lahko dražje.

Proizvajalci zložljivih telefonov se že leta spopadajo z vprašanji trajnosti pregiba, odpornosti proti prahu, obrabe tečaja ter vidnosti gube na zaslonu. Uporaba UI za individualno prilagajanje delov bi lahko bila eden od načinov, kako zmanjšati proizvodna odstopanja, vendar sama po sebi ne odpravi vseh mehanskih in materialnih omejitev.

Gradivo poleg tečaja omenja še nanos z nanoteksturo za manj bleščanja in večplastno laminiranje za večjo vzdržljivost. Tudi to sta področji, kjer sta natančnost izdelave in nadzor materialov ključna: zaščitne plasti lahko izboljšajo odpornost, vendar lahko vplivajo na debelino, občutek pri uporabi, odboj svetlobe in popravljivost naprave.

Napredna proizvodnja ima tudi ceno

Takšen pristop bi imel tudi pomanjkljivosti. Individualno merjenje, algoritmično ujemanje delov, lasersko skeniranje in mikroskopsko 3D-tiskanje bi proizvodnjo verjetno podražili in upočasnili. Pri premijskih telefonih je to lahko sprejemljivo, pri širše dostopnih napravah pa bi se strošek hitro pokazal v končni ceni.

Odprta so tudi vprašanja popravljivosti in okoljskega vpliva. Bolj prilagojeni sestavni deli lahko otežijo zamenjavo tečaja ali drugih komponent zunaj tovarniškega sistema. Fotopolimeri in dodatni proizvodni koraki lahko pomenijo tudi več materialne porabe ter zahtevnejše recikliranje.

Hipotetična uporaba UI pri izdelavi zložljivega tečaja je zato zanimiva predvsem kot primer širšega trenda: umetna inteligenca se iz programske opreme seli v proizvodnjo, kjer ne ustvarja nujno končnega izdelka, temveč pomaga zaznati napake, napovedovati obrabo in optimizirati sestavljanje. Ali bi tak proces dejansko zagotovil zanesljivejši zložljivi telefon, bi bilo mogoče presoditi šele na podlagi neodvisnih preizkusov vzdržljivosti in ne zgolj proizvajalčevih trditev.

Ustanovitelj SEOS AI, predavatelj in svetovalec o uporabi umetne inteligence v podjetjih.

Leave A Reply

Exit mobile version