V letu 2024 je umetna inteligenca povzročila eno največjih prelomnic na trgu dela v Sloveniji in svetu. Po podatkih Mednarodne organizacije dela naj bi do leta 2030 avtomatizacija ogrozila skoraj 30 odstotkov rutinskih delovnih mest v razvitih državah. V Sloveniji je podjetje Gorenje lani zmanjšalo število zaposlenih v proizvodnji po uvedbi naprednih robotskih linij, medtem ko IT sektor in podjetja, kot sta Outbrain in Celtra, beležijo povečano povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco. Takšen razkorak med izgubo in nastajanjem novih delovnih mest postavlja vprašanje, ali umetna inteligenca res ustvarja več priložnosti, kot jih odvzema.
Ko avtomatizacija spreminja poklice in ustvarja nove priložnosti
V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada že več kot 8 odstotkov podjetij implementiralo umetno inteligenco v svoje poslovne procese. Telekom Slovenije je s pomočjo AI optimiziral klicni center in zmanjšal število operaterjev za 15 odstotkov, vendar hkrati ustvaril nova delovna mesta na področju analitike in upravljanja podatkov. Po ocenah evropske raziskave CEDEFOP se bo v naslednjih petih letih povpraševanje po podatkovnih analitikih povečalo za 25 odstotkov. Medtem se poklici, kot so blagajniki, administrativni delavci in nekateri poklici v logistiki, vse bolj avtomatizirajo in postajajo ogroženi.
Mednarodne raziskave, kot je poročilo OECD iz leta 2023, kažejo, da v državah z razvito AI infrastrukturo hitro raste število tako imenovanih »AI spremljevalcev« in trenerjev podatkovnih modelov. Slovenska podjetja, kot so Cosylab, Zemanta in Outfit7, poročajo o pomanjkanju inženirjev podatkov in razvijalcev strojnega učenja. V zadnjem letu so nekatera od teh podjetij povečala število AI strokovnjakov za več kot 20 odstotkov, kar potrjuje, da AI ne pomeni samo izgube delovnih mest, temveč tudi premik k bolj specializiranim in zahtevnim vlogam.
Poleg gospodarstva se s spremembami ukvarjajo tudi izobraževalne ustanove. Univerza v Ljubljani je denimo začela izvajati nov magistrski program »Podatkovne vede in umetna inteligenca«, s katerim želi odgovoriti na povpraševanje po digitalnih kompetencah. Na Fakulteti za elektrotehniko so letos v prvi letnik vpisali kar 40 odstotkov več študentov kot leto prej. Takšni premiki kažejo, da se slovenski izobraževalni sistem že prilagaja spremembam, ki jih prinaša umetna inteligenca.
Perspektive, odgovori in dobre prakse v času sprememb
Sindikati opozarjajo, da je pri hitri avtomatizaciji nujno poskrbeti za pravičen prehod zaposlenih. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zahteva vzpostavitev posebnega sklada za prekvalifikacijo delavcev, ki jih ogroža avtomatizacija. Ministrstvo za delo sodeluje z Zavodom RS za zaposlovanje pri razvoju programov, ki naj bi do leta 2025 omogočili 10.000 zaposlenim brezplačne tečaje digitalnih veščin. Tako država kot podjetja se zavedajo pomena hitrega odzivanja na spremembe in nudijo podporne mehanizme za tiste, ki jim prehod povzroča težave.
Rešitve za blažitev vpliva umetne inteligence na zaposlovanje se pojavljajo tudi v obliki evropskih projektov. Slovenija sodeluje v programu Digitalna Evropa, ki financira razvoj regionalnih AI kompetenčnih centrov. V Mariboru so v okviru tega programa ustanovili center za usposabljanje, kjer je bilo v zadnjem letu prekvalificiranih več kot 600 delavcev iz tradicionalnih industrij v poklice, povezane z AI. Takšne pobude dokazujejo, da je s pravočasnim vlaganjem v znanje mogoče omiliti negativne posledice tehnološkega napredka.
Strokovnjaki z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudarjajo, da najuspešnejše države proaktivno spodbujajo vseživljenjsko učenje in nevtralnost programov do starosti in izobrazbe zaposlenih. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma bodo do leta 2027 v Sloveniji med najbolj iskanimi poklici analitiki, specialisti za kibernetsko varnost, inženirji avtomatizacije in svetovalci za digitalno transformacijo. S tem se slovenska družba vse bolj usmerja v prihodnost, kjer je sposobnost nenehnega učenja ključ do stabilnosti in uspeha na trgu dela.
