Ko so ZDA leta 2023 uvedle stroge izvozne omejitve na napredne čipe in programsko opremo za umetno inteligenco, je to azijske tehnološke velikane postavilo pred izziv brez primere. Namesto upočasnitve razvoja so podjetja, kot so Baidu, Alibaba, Huawei, Tencent, SenseTime in Zhipu AI, odgovorila z lastnimi prebojnimi AI modeli, ki po zmogljivostih dohitevajo zahodne gigante, kot sta OpenAI s ChatGPT in Anthropic s Claude. Nastaja nov val umetne inteligence, ki ni več odvisen od tuje tehnologije in postaja vse bolj prepoznaven igralec na globalnem odru.
Azijski AI velikani in njihovi modeli
Kot odgovor na prepoved izvoza čipov Nvidia in programske opreme iz ZDA sta Baidu in Alibaba že leta 2023 lansirala nova generativna AI modela, Ernie Bot in Tongyi Qianwen. Huawei je predstavil svoj model Pangu-v3, ki se uporablja tudi v industrijskih in znanstvenih projektih, medtem ko Tencent razvija večnamenske modele za integracijo v svoje oblačne storitve. SenseTime s svojim Sensetime SenseNova cilja na področja vizualne umetne inteligence in varnosti, Zhipu AI pa s serijo GLM razvija jezikovne modele, ki konkurirajo vodilnim rešitvam iz ZDA.
Ti modeli niso le tehnološki dosežki, ampak so tudi rezultat pospešenih vlaganj. Po podatkih analitske hiše IDC so investicije v azijski AI sektor v letu 2023 presegle 30 milijard dolarjev, kar pomeni več kot 20-odstotno letno rast. Kitajska je v zadnjih treh letih več kot podvojila število patentov s področja umetne inteligence in postala vodilna sila po številu prijavljenih AI patentov na svetu.
Konkurenčni azijski modeli že prodirajo tudi na tuje trge. Baidu denimo ponuja prilagojene različice Ernie Bot-a za jugovzhodno Azijo, medtem ko Zhipu AI sodeluje z japonskimi in indijskimi partnerji, da bi oblikovali modele v lokalnih jezikih. Podjetja stavijo na tržno nišo: lokalizacijo, regulativno usklajenost in razumevanje kulturnih posebnosti, kar povečuje njihovo konkurenčno prednost v primerjavi z univerzalnimi zahodnimi rešitvami.
Strateške posledice in prihodnost globalne AI
Izvozne omejitve so prizadele predvsem dostop do najnovejših grafičnih procesorjev in specializirane programske opreme. To je kitajska in druga azijska podjetja prisililo v razvoj lastnih procesorjev (Huawei Ascend, Alibaba Yitian), ogromnih podatkovnih centrov in nacionalnih superračunalnikov. Ta prisilna avtonomija je v resnici postala strateška geopolitična poteza, ki krepi odpornost azijskih gospodarstev in preoblikuje globalno dobavno verigo, saj države, kot je Kitajska, vlagajo ogromna sredstva v domačo proizvodnjo naprednih čipov in razvoj lastnih AI platform.
Razlike med azijskim in zahodnim pristopom postajajo vse bolj očitne. Na Vzhodu so razvojni cilji pogosto povezani z državnim financiranjem in regulativo, ki spodbuja sintezo javnega in zasebnega sektorja. Obsežne podatkovne baze in manj stroga ureditev zasebnosti omogočajo hitrejše učenje in prilagajanje modelov. Zahod, kjer prevladujejo zasebne investicije in stroga pravila glede rabe podatkov, išče odgovore predvsem v smeri regulacije in varnosti.
Pojav močnih azijskih AI modelov preoblikuje tehnološko pokrajino in sproža vprašanja o prihodnosti globalne konkurence. Nastaja možnost dveh ločenih, neodvisnih ekosistemov umetne inteligence – enega, ki temelji na Zahodu in drugega, ki raste v Aziji. To lahko prinese razdvojen internet, različne standarde in morebitno zmanjšanje globalnega sodelovanja. Hkrati pa pomeni tudi novo priložnost za pospešeno inovativnost, saj azijski velikan postaja gonilna sila razvoja AI in ustvarja pogoje za avtonomen ter edinstven tehnološki napredek.
