Uvajanje umetne inteligence v poslovne procese je v zadnjih dveh letih sprožilo val odpuščanj v tehnološki in drugih industrijah po vsem svetu. Tudi v Sloveniji avtomatizacija že vpliva na trg dela, saj podjetja v logistiki, bančništvu in celo javni upravi preizkušajo nove rešitve, ki spreminjajo strukturo zaposlenih. Medtem ko nekatera delovna mesta izginjajo, pa nastajajo tudi nova, ki zahtevajo drugačna znanja in veščine.
Val odpuščanj in nastanek novih delovnih mest
Mednarodno tehnološka podjetja kot so IBM, Google in Meta so v zadnjih dveh letih napovedala tisoče odpuščanj, pri čemer so kot ključen razlog izpostavila avtomatizacijo in uvajanje AI orodij. IBM je javno sporočil, da bo zaradi avtomatizacije administrativnih nalog v prihodnjih letih ukinil več kot sedem tisoč delovnih mest. Podobne napovedi prihajajo tudi iz bančnega sektorja v ZDA in Veliki Britaniji, kjer AI nadomešča ljudi v podpornih službah in pri obdelavi dokumentacije. V Sloveniji so vplivi za zdaj manj izraziti, vendar nekatera podjetja že prilagajajo kadrovsko sestavo – na primer v logistiki, kjer podjetja razvijajo avtomatizirane skladiščne sisteme, ali v administraciji, kjer uvajajo napredne chatbot sisteme za podporo strankam.
Analize, ki jih izvajajo tuje in slovenske raziskovalne institucije, kažejo, da so najbolj ogrožena tista delovna mesta, kjer prevladujejo rutinske naloge, kot so računovodstvo, vnos podatkov in delovna mesta v proizvodnji. Hkrati pa AI ustvarja povpraševanje po novih profilih, med njimi najbolj izstopajo razvijalci programske opreme, podatkovni analitiki, strokovnjaki za kibernetsko varnost ter svetovalci za digitalno transformacijo. V Sloveniji je povpraševanje po slednjih v zadnjem letu hitro zraslo, kar potrjujejo podatki Zavoda za zaposlovanje.
Strokovnjaki s področja ekonomije in razvoja trga dela poudarjajo, da se bo negotovost še stopnjevala, če podjetja in država ne bodo aktivno vlagala v prekvalifikacijo zaposlenih. Ob tem opozarjajo na nujnost oblikovanja podpornih okvirov, s katerimi bi omogočili lažji prehod zaposlenih iz ogroženih v nastajajoče poklice in zmanjšali tveganje množične brezposelnosti.
Človeške zgodbe, etične dileme in možne rešitve
Za številne posameznike so spremembe, ki jih prinaša AI, izziv in priložnost hkrati. V domačem okolju se pojavljajo primeri zaposlenih, ki so zaradi avtomatizacije nalog izgubili delo, a so se po prekvalifikaciji uspeli zaposliti v novih profilih, povezanih z IT ali analiziranjem podatkov. V slovenskih medijih se pojavljajo zgodbe ljudi iz proizvodnje, ki so po ukinitvi delovnih mest skozi programe podjetij ali Zavoda za zaposlovanje našli pot do novih znanj in bolj perspektivnih zaposlitev. Po drugi strani se veliko zaposlenih srečuje z negotovostjo, ker ne vedo, ali bo njihovo znanje dovolj za prihodnost – še posebej starejši, ki se težje odločajo za prehod v digitalne poklice.
Strokovnjaki s področja dela in sociologije poudarjajo, da množična avtomatizacija odpira tudi pomembna etična vprašanja o odgovornosti podjetij, dostopu do izobraževanja in varnosti zaposlenih. Pojavljajo se pobude za univerzalni temeljni dohodek in oblikovanje nacionalnih strategij za pravičen prehod. Še posebej v Sloveniji, kjer je delež zaposlenih v storitvenih in proizvodnih dejavnostih visok, lahko posledice hitrega tehnološkega preobrata negativno vplivajo na socialno varnost, če se sistem ne prilagodi dovolj hitro.
Za prihodnost dela v Sloveniji je ključnega pomena sodelovanje med državnimi institucijami, podjetji in izobraževalnim sistemom. Med najbolj učinkovitimi ukrepi so investicije v vseživljenjsko učenje, razvoj digitalnih kompetenc in spodbujanje inovacij v gospodarstvu. Podjetja, ki vlagajo v prekvalifikacijo, običajno uspešneje ohranjajo konkurenčnost in zadovoljstvo zaposlenih. Slovenija lahko izkoristi prednosti AI, če bo znala združiti tehnološki napredek s skrbjo za zaposlene in ustvarjanjem novih priložnosti. Z aktivnim pristopom bodo izzivi avtomatizacije lažje obvladljivi, AI pa bo priložnost za razvoj bolj odpornega in vključujočega trga dela.

