Globalni trg sončne energije se je v zadnjem letu močno spremenil, kar potrjuje 12-odstotni upad investicij v solarne projekte v Evropi v prvem četrtletju 2026, medtem ko so se v Aziji povečale predvsem na Kitajskem, kjer so lani postavili več kot 100 GW novih zmogljivosti. Hkrati so številna velika podjetja, kot so Shell, BP in Siemens Energy, napovedala zmanjšanje vlaganj v sončne projekte na zahodnih trgih, kar je sprožilo razprave o prihodnosti evropskega in ameriškega solarnega sektorja. Kljub temu sončna energija globalno še vedno raste, vendar se naložbe selijo v druge obnovljive vire ter v nove tehnologije shranjevanja energije.
Od solarne monokulture do diverzifikacije: nova strategija energetskih velikanov
Podatki Mednarodne agencije za energijo kažejo, da so leta 2025 investicije v evropski solarni sektor upadle za 12 odstotkov, medtem ko je Shell že v začetku leta uradno ustavil večje projekte na območju ZDA in Velike Britanije. BP se je odločil, da bo del sredstev, prvotno namenjenih širitvi solarnih parkov, preusmeril v vetrno energijo in razvoj naprednih baterijskih sistemov. Siemens Energy je naznanil, da bo zaradi visokih stroškov vzdrževanja in nestabilnosti dobavne verige zmanjšal izpostavljenost do evropskih solarnih projektov.
Vzrok za to so predvsem naraščajoči stroški vzdrževanja solarnih parkov, ki jih poganjajo degradacija panelov, vse večja kompleksnost omrežnih priključkov ter pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Pri več projektih se je življenjska doba panelov izkazala za krajšo od pričakovane, stroški zamenjave pa so od leta 2023 narasli za več kot 18 odstotkov. Medtem se zahodne države soočajo tudi z vse večjo konkurenco cenovno ugodnih kitajskih panelov, kar dodatno otežuje vzdržnost evropske industrije.
Zaradi teh izzivov podjetja vse več sredstev vlagajo v diverzifikacijo portfeljev. Investicije se premikajo v vetrne elektrarne, velike baterijske sisteme in razvoj zelenega vodika, ki je po nekaterih ocenah v zadnjem letu privabil 22 odstotkov več tveganega kapitala kot v prejšnjih obdobjih. Tudi ameriško podjetje NextEra Energy se je letos odločilo začasno zamrzniti odprtje dveh novih solarnih polj in sredstva usmeriti v razvoj infrastrukture za shranjevanje električne energije.
Izzivi shranjevanja in vpliv kitajske industrije na evropski trg
Glavne omejitve prehoda na čisto energijo ostajajo shranjevanje električne energije ter zanesljivost dobavnih verig. Gostota energije litij-ionskih baterij je v zadnjih treh letih napredovala za približno 9 odstotkov, vendar so cene surovin, kot sta litij in kobalt, povzročile dvig stroškov končnih rešitev. Podjetja poudarjajo, da trenutna tehnologija baterij še ne omogoča dolgoročne stabilnosti in ekonomičnosti v širokem obsegu.
Kitajska industrija ima ključno vlogo pri postavitvah novih solarnih zmogljivosti v svetu. Več kot 70 odstotkov svetovnih solarnih panelov prihaja iz kitajskih tovarn, kar je po navedbah BloombergNEF povzročilo padec cen panelov za skoraj 30 odstotkov v zadnjih dveh letih. Ta razvoj je zmanjšal konkurenčnost evropskih proizvajalcev, ki se soočajo s presežki zalog. Poleg tega so obremenitve v dobavnih verigah povzročile zamude pri večjih projektih, kot je pokazala zamrznitev solarnega projekta v Španiji, ki ga je vodil španski operater Iberdrola.
Kljub upadu investicij v nekaterih zahodnih regijah se globalni trg sončne energije še vedno povečuje, zlasti v Aziji in v državah v razvoju. Analitiki ocenjujejo, da bo Kitajska do konca leta 2026 presegla 450 GW skupnih solarnih zmogljivosti. Evropska podjetja medtem pospešeno vlagajo v nove tehnologije, ki omogočajo bolj prilagodljivo in trajnostno proizvodnjo, kar nakazuje, da je v ospredju prehod iz monokulture solarnih parkov v raznolik in odporen energetski sistem.
