Guvernerka ameriške zvezne države Maine je zavrnila predlog moratorija na gradnjo novih podatkovnih centrov, kar je znova odprlo vprašanja o dolgoročni usmeritvi digitalne infrastrukture in vplivu teh tehnoloških gigantov na lokalne skupnosti. Medtem ko vlaganja v podatkovne centre v Maineu obljubljajo nova delovna mesta in povečanje davčnih prihodkov, javnost in okoljevarstvene organizacije opozarjajo na visoko porabo naravnih virov ter posledice za okolje. Podoben razvoj je zaznati tudi na globalni ravni, kjer rast potreb po hranjenju in obdelavi podatkov, predvsem zaradi razvoja umetne inteligence, spodbuja širitev podatkovnih centrov po vsem svetu, vključno z Evropo.
Med gospodarskim razvojem in obremenitvijo okolja
Po podatkih lokalnih oblasti naj bi nova investicija v podatkovne centre v Maineu predvidoma ustvarila več sto delovnih mest, tako neposredno pri gradnji kot kasneje pri vzdrževanju in obratovanju objektov. Nekateri operaterji, kot sta Amazon Web Services in Google, so v zadnjih letih že napovedali večmilijonske naložbe v regiji. Občine se zaradi prihodkov od davkov in komunalnih taks pogosto odločajo za podporo projektom, nekateri operaterji pa izkoriščajo davčne olajšave, s katerimi želijo privabiti investicije.
Po ocenah ameriške Agencije za varstvo okolja posamezen večji podatkovni center v ZDA porabi od 100 do 200 MWh električne energije letno, kar ustreza porabi 10.000 do 20.000 povprečnih gospodinjstev. V Maineu je posebej izpostavljena poraba elektrike iz klasičnih virov, vpliv na lokalne reke zaradi hlajenja strežnikov in obremenitev vodnih virov. V nekaterih primerih podatkovni centri zahtevajo do milijon litrov vode dnevno za hlajenje, kar predstavlja izziv za ekosisteme v bližini.
Ob tem se prebivalci srečujejo s povečano stopnjo hrupa, spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in pritiskom na lokalno infrastrukturo. Omenjene so tudi skrbi glede onesnaževanja zraka in toplogrednih izpustov, saj podatkovni centri pogosto temeljijo na energiji iz fosilnih goriv, čeprav globalni tehnološki velikani pospešeno investirajo v obnovljive vire.
Povezava z rastjo umetne inteligence in izzivi v Evropi
Povpraševanje po podatkovnih centrih še dodatno povečuje razvoj umetne inteligence, saj napredni AI modeli zahtevajo enormno računsko moč in skladiščenje podatkov. V zadnjih treh letih so v ZDA in Evropi zabeležili več kot 40-odstotno letno rast potreb po podatkovnih zmogljivostih, predvsem zaradi naraščajoče uporabe velikih jezikovnih modelov in storitev v oblaku. Microsoft, Google in Meta vlagajo v t. i. hyperscale centre, ki obsegajo več deset tisoč strežnikov na eni lokaciji in ustvarijo milijardne investicije.
Podobne razprave potekajo tudi v Evropski uniji, kjer so se že pojavile lokalne pobude za omejevanje rasti podatkovnih centrov zaradi preobremenjenosti električnega omrežja in konkurence za vodne vire, na primer na Nizozemskem in Irskem. V Sloveniji se večje investicije v podatkovne centre šele pripravljajo, vendar strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skrbnem umeščanju v prostor, transparentnosti in upoštevanju okoljskih omejitev. Z vključevanjem zelene energije, kroženjem odpadne toplote in uporabo inovativnih hladilnih sistemov bi lahko dosegli kompromis med tehnološkim razvojem in okoljsko vzdržnostjo.
Okoljevarstvene organizacije ter lokalne skupnosti vztrajajo, da bi morale oblasti zagotoviti jasna merila za spremljanje in omejevanje vplivov na okolje, vključno z javno dostopnimi podatki o porabi virov, izpustih in učinkovitosti. Odpoved moratoriju v Maineu nakazuje trend, da bodo morala podjetja v prihodnje še bolj aktivno razvijati zelene prakse, če želijo obdržati družbeno podporo za širitev digitalne infrastrukture, ki je temelj razvoja umetne inteligence.
