Zadnja leta so podatkovni centri postali osrčje digitalne infrastrukture, še posebej zaradi neverjetnega vzpona umetne inteligence. Z razvojem naprednih modelov strojnega učenja, kot so veliki jezikovni modeli, naraste tudi potreba po izjemno zmogljivih računalniških zmogljivostih. To povzroča eksponentno povečanje porabe energije, ki se je, po nekaterih ocenah, v zadnjih petih letih več kot podvojila. Po napovedih naj bi globalna AI industrija do leta 2027 porabila več kot 800 TWh letno, kar je primerljivo s celotno letno porabo energije v srednje veliki evropski državi.
Zakaj je umetna inteligenca tako energetsko lačna?
Umetna inteligenca zahteva izjemno zmogljive računalniške sisteme, ki temeljijo predvsem na t. i. GPU farmah, kjer tisoči grafičnih procesnih enot hkrati usposabljajo velike jezikovne modele ali izvajajo neprekinjene izračune za sklepanja (inference). Usposabljanje enega najnaprednejših modelov umetne inteligence lahko porabi več kot 1 GWh električne energije, kar bi zadostovalo za napajanje več tisoč gospodinjstev leto dni. Pri samem sklepanju oziroma uporabi teh modelov so zahteve po energiji nekoliko nižje, a zaradi množičnosti uporabe skupna poraba še vedno presega tradicionalne IT infrastrukture.
Poleg računske moči so ključni tudi sistemi za hlajenje. Podatkovni center z močjo 100 MW, kar je primerljivo s porabo mesta, kot je Celje, več kot tretjino energije nameni samo za vzdrževanje optimalnih temperatur. Povečanje hitrosti prenosa podatkov in potreba po vedno večji pasovni širini še dodatno zahtevata energijo, saj morajo podatkovna središča zagotavljati zanesljivo in hitro komunikacijo med različnimi lokacijami.
Porast umetne inteligence zato neposredno vpliva na rast povpraševanja po zanesljivih in neprekinjenih virih energije. Ravno zaradi teh potreb tehnološka podjetja povečujejo nakupe zemeljskega plina in vlagajo v gradnjo lastnih elektrarn, saj trenutni obnovljivi viri v večini primerov še ne zadoščajo za konstantno oskrbo tako zahtevnih sistemov.
Energetske inovacije, evropska regulacija in dilema prihodnosti
Trenutni razvoj umetne inteligence tehnološka podjetja sili v iskanje novih energetsko učinkovitih rešitev. V podatkovnih centrih se uveljavljajo napredni sistemi za tekočinsko hlajenje ter avtomatizirano upravljanje porabe, ki temelji prav na AI. Umetna inteligenca že danes pripomore k optimizaciji porabe električne energije, denimo s pametnimi omrežji, ki sproti uravnavajo porabo in napovedujejo potrebe glede na obremenitve. Vzporedno potekajo raziskave na področju energetsko varčne strojne opreme, ki naj bi v prihodnje znižala porabo za desetine odstotkov.
V Evropi trend rasti velikih podatkovnih centrov že odmeva. Evropska unija je leta 2021 sprejela strožje standarde za energetsko učinkovitost in trajnost podatkovnih centrov, s ciljem doseči brezogljično poslovanje do leta 2030. V Sloveniji trenutno ni načrtovanih investicij v gigantske centre, kot jih poznajo v ZDA ali na Irskem, vendar se tematika pojavlja v razpravah o digitalni suverenosti ter prihodnosti evropske AI infrastrukture. Tudi pri nas bo razvoj AI v prihodnje močno odvisen od razpoložljivosti čiste in zanesljive energije.
Rast umetne inteligence postavlja družbo pred pomembno dilemo: kako zagotoviti tehnološki napredek, ki je ključen za napredno gospodarstvo, hkrati pa ohraniti okoljsko trajnost in zanesljivost oskrbe z energijo? Evropska regulativa, inovacije in razvoj pametnih omrežij ponujajo del odgovorov, vendar dokončna rešitev še ni na vidiku. To vprašanje odpira prostor za širšo razpravo o tem, kako naprej in kakšno vlogo naj AI odigra v prihodnosti, tako v Sloveniji kot v svetu.
