Medtem ko se svet sprašuje, ali bo umetna inteligenca preoblikovala trg dela, mednarodni vlagatelji tekmujejo za odkrivanje naslednjega preboja med tisoči mladih podjetij, ki AI razvijajo v najrazličnejših okoljih. Po podatkih CB Insights je bilo v zadnjem letu globalno ustanovljenih več kot 5000 novih AI zagonskih podjetij, skupna vrednost investicij v sektor pa je leta 2023 presegla 70 milijard dolarjev. V tem tekmovalnem okolju pozornost pritegujejo tudi zagonska podjetja iz Srednje in Vzhodne Evrope, kjer tehnološke rešitve pogosto nastajajo iz potreb specifičnih lokalnih trgov, a se uspešno širijo tudi na globalni trg.
Uspehi in izzivi AI startupov iz razvijajočih se okolij
Primer slovenskega podjetja InstaText, ki je v zadnjih letih pritegnilo večmilijonsko investicijo iz tujine, ponazarja, kako lahko inovativna rešitev s področja naravne obdelave jezika zaživi tudi na mednarodnih trgih. InstaText je za svojo rešitev pridobil sredstva skladov, kot so Silicon Gardens Fund, in se hitro uvrstil med opaznejše evropske AI startupe. Podobno so v regiji prepoznani še češki Resistant AI in romunski UiPath, ki sta zgradila globalno prepoznavnost prav s trdoživostjo, ki izhaja iz delovanja v manj privilegiranih ekosistemih.
Vlagatelji, kot sta ameriški Accel in evropski Atomico, pogosto poudarjajo, da so za uspeh ključni dostop do vrhunskega kadra, agilnost majhnih ekip in sposobnost hitre validacije produktov na zahtevnih lokalnih trgih. Vendar pa startupi iz Srednje in Vzhodne Evrope pogosto naletijo na izzive, kot so omejen dostop do semenskega kapitala v zgodnjih fazah, pomanjkanje mentorjev ter omejene možnosti za pilotne projekte z velikimi partnerji. Kljub temu primeri, kot je slovenski Visionect, ki je s svojo elektronsko papirno tehnologijo prodrl na globalni trg, dokazujejo, da se lahko z inovativnostjo in trdnim ekosistemom uspešno tekmuje s podjetji iz tehnoloških velesil.
Statistika potrjuje premik težišča inovacij – med 20 najhitreje rastočimi evropskimi AI zagonskimi podjetji jih je po podatkih Dealroom kar tretjina iz novejših EU članic. Povprečen odstotek startupov, ki pridejo v ožji izbor investicij, pa znaša le okoli 2 do 3 odstotke, kar potrjuje izjemno selektivnost investitorjev.
Kaj iščejo investitorji in kako izstopajo najboljši?
Vodili investicijskih skladov, kot so Google Ventures in Accel, pogosto izpostavljajo nekonvencionalna merila pri izbiri – poleg klasičnih KPI-jev jih zanimajo tudi originalnost pristopa, možnost replikacije rešitve na druge trge in odpornost ekipe na hitre spremembe trga. V zadnjem valu investicij je bilo zaznano, da vlagatelji vse več pozornosti namenjajo podjetjem, ki rešujejo konkretne izzive, kot so učinkovita obdelava podatkov v lokalnih jezikih ali avtomatizacija procesov v tradicionalnih industrijah.
Uspešna AI podjetja pogosto izstopajo po sposobnosti, da hitro prilagodijo ponudbo različnim trgom ter ohranijo visoko raven inovativnosti tudi z omejenimi sredstvi. Prav tako je pomembno, da imajo dostop do relevantnih podatkov in vzpostavljene povezave z raziskovalnimi institucijami. Primer slovenskega podjetja XLAB kaže, da je dolgoročno sodelovanje z evropskimi raziskovalnimi projekti lahko ključ do preboja, saj omogoča dostop do znanja, tehnologij in pomembnih partnerjev.
Za slovenski AI ekosistem je vstop v globalni tok AI inovacij priložnost in izziv hkrati. Z dobro povezano skupnostjo, izobraženim kadrom in pripravljenostjo vlagateljev, ki prepoznavajo potencial projektov tudi zunaj največjih tehnoloških središč, lahko slovenska podjetja soustvarjajo prihodnost evropske umetne inteligence. Uspehi iz regije dokazujejo, da ni nujno izhajati iz Silicijeve doline, da bi prepričal največje vlagatelje in postavil nove standarde v industriji.
