Sodna bitka stoletja: Britannica izziva OpenAI in Merriam-Webster – Bo sodišče določilo meje učenja umetne inteligence?
Pravni argumenti, doktrina poštene uporabe in časovnica ključnih dogodkov
Encyclopaedia Britannica je 15. marca 2026 na zveznem sodišču v New Yorku vložila tožbo proti OpenAI in Merriam-Webster. V tožbi družba trdi, da sta podjetji uporabljali njeno vsebino brez licence za učenje velikih jezikovnih modelov, pri čemer naj bi bila zaščitena enciklopedična dela skenirana, vključena v učne podatke in ponovno uporabljena v AI storitvah. Kot dokaz so priložili številne primere, kjer AI modeli generirajo skoraj identično besedilo, kot je objavljeno v Britanničinih geslih. V svoji izjavi za javnost Britannica poudarja, da je poskušala doseči dogovor o licenciranju, vendar je do vložitve tožbe prišlo zaradi neuspešnih pogajanj. OpenAI in Merriam-Webster sta odgovorila s skupno izjavo, objavljeno 16. marca 2026, v kateri zavračata očitke.
Ključen pravni argument obrambe temelji na doktrini poštene uporabe (fair use), ki v ZDA omogoča omejeno uporabo zaščitenih del brez dovoljenja imetnika avtorskih pravic v primerih, kot so raziskave, izobraževanje ali transformativna uporaba. OpenAI poudarja, da je učenje modelov transformativno dejanje – algoritem namreč ne reproducira izvornih vsebin, temveč ustvarja novo znanje, povzetke in interpretacije. Podjetji trdita, da njuna uporaba ni konkurenčna izvirnim storitvam ter ne zmanjšuje tržne vrednosti Britanničinih vsebin. Merriam-Webster posebej opozarja na dolgoletne prakse vključevanja slovarskih in enciklopedičnih podatkov v izobraževalne in raziskovalne namene, pri čemer se sklicuje na pretekle sodbe v korist široke uporabe podatkov za razvoj inovacij.
Sodna bitka odpira vprašanja o tem, kako daleč segajo pravice ustvarjalcev vsebin, in kako naj se uravnoteži inovativnost z zaščito intelektualne lastnine. Čeprav je postopek šele na začetku, so že zdaj v ospredju debate o potrebni reformi zakonodaje o avtorskih pravicah v dobi umetne inteligence.
Vloga Merriam-Webstera, etične in ekonomske posledice ter vpliv na prihodnost AI
Merriam-Webster ima v tem primeru posebno mesto, saj je poleg lastnih slovarskih zbirk ponudil tudi dostop do obsežnih vsebin Encyclopaedia Britannica, ki jih je v preteklosti povezoval v digitalnih storitvah. V tožbi Britannica poudarja, da je bil del vsebine, ki jo je Merriam-Webster dal na voljo OpenAI, licenčno sporen, saj naj bi zajemal tudi enciklopedične vnose, zaščitene z avtorskimi pravicami. Merriam-Webster pojasnjuje, da je sodeloval izključno kot posrednik podatkov in razvijalec orodij za digitalno obdelavo naravnega jezika, pri čemer trdi, da je vsaka uporaba potekala v skladu z ameriškim pravom. Poleg tega podjetje v preteklosti že sodeluje z OpenAI pri razvoju jezikovnih modulov, kjer je bila v projekt vključena tudi vsebina Britannica.
Spor odpira širša vprašanja o etiki in ekonomiji razvoja umetne inteligence. Če bi sodišče odločilo, da je učenje AI modelov z uporabo zaščitenih podatkov brez licence prepovedano, bi to lahko pomenilo bistveno povečanje stroškov razvoja novih tehnologij. Majhni inovatorji in akademske ustanove bi se lahko soočili z omejenim dostopom do podatkov, kar bi upočasnilo napredek na področju umetne inteligence. Etična vprašanja segajo tudi na področje “kraje” znanja – ustvarjalci vsebin zahtevajo pravično nadomestilo, saj AI sistemi pogosto nadomestijo tradicionalne vire informacij in zmanjšajo njihov prihodkovni potencial.
Za slovensko AI skupnost ima ta spor neposredne posledice. Razprava o pravičnosti in odgovornosti pri uporabi podatkov lahko vpliva tudi na lokalne raziskovalne skupine in startup podjetja, ki uporabljajo tuje jezikovne modele ali razvijajo lastne rešitve. Povečane zahteve po licenciranju bi lahko pomenile dodatne ovire, vendar tudi priložnost za nastanek “čistih” podatkovnih baz in novih poslovnih modelov na področju podatkovnih storitev.
Če bo sodišče pritrdilo zahtevi Britannica, lahko pričakujemo nov val tožb in pospešeno uvajanje licenčnih rešitev. V primeru, da bo odločitev v korist OpenAI in Merriam-Webster, pa bodo podjetja še naprej uporabljala obstoječe podatke za razvoj umetne inteligence in generativnih orodij. Rezultat bo bistveno vplival na globalno in lokalno okolje razvoja AI, zakonodajo in dostopnost naprednih tehnologij.
