Umetna inteligenca postaja sestavni del vsakdanjega življenja, vendar so se v zadnjem letu pojavila opozorila o njenem vplivu na duševno zdravje. Britanska študija King’s College London iz leta 2025 je zabeležila 17-odstotno povečanje primerov tesnobe in zmedenosti pri mladih, ki redno uporabljajo AI klepetalne asistente. Ameriška nevrološka klinika Mayo Clinic je v poročilu iz januarja 2026 opozorila na pojav simptomov digitalne psihoze, povezanih z navideznimi prijatelji, ki jih ustvarjajo AI sistemi. Več znanih incidentov iz ZDA in Velike Britanije kaže na to, da lahko dolgotrajna interakcija z AI vpliva na percepcijo realnosti in vodi v samopovzročene poškodbe ali izolacijo.
AI in človekova psiha – rešitelj ali tvegano orodje?
Raziskava Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2025 je pokazala, da digitalni terapevti, kot je Woebot, pomagajo zmanjšati simptome depresije pri uporabnikih, ki nimajo dostopa do klasične psihoterapije. Kljub temu so ameriški regulatorji v februarju 2026 začeli preiskave v primeru treh samopoškodb, kjer so žrtve v zadnjih pogovorih poročale o poglabljanju stiske zaradi napačnih interpretacij AI orodij. Primer iz Nottinghama, kjer je 21-letnik po intenzivni uporabi virtualnega AI svetovalca razvil blago paranoidno motnjo, je med najbolj odmevnimi v Evropi. Več evropskih mentalnozdravstvenih organizacij zato opozarja na nujnost dodatnega nadzora in testiranja AI aplikacij, preden te pridejo do mladostnikov.
Pozitivni vplivi pa prav tako niso zanemarljivi. V odročnih regijah Švedske in Kanade AI sistemi, kot je Wysa, več sto uporabnikom omogočajo psihološko podporo, ki jim je bila prej nedosegljiva. Na Japonskem je decembra 2025 univerzitetna bolnišnica iz Kjota objavila rezultate pilotnega projekta, kjer je AI analiza zapisa glasu pomagala zaznati depresijo z več kot 80-odstotno natančnostjo pri 420 osebah. Ta tehnološki napredek ponuja upanje, da se bo z nadaljnjim razvojem zmanjšala stigma in povečal dostop do zgodnjega odkrivanja duševnih motenj.
V slovenskem prostoru so psihologi iz Univerze v Ljubljani objavili priporočila za previdno uporabo AI terapevtov, predvsem za mladoletnike. Poudarjajo pomembnost kombiniranja digitalne podpore z živim stikom oziroma nadzorom strokovnjakov. Kot kaže poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz oktobra 2025, so posamezniki, ki uporabljajo AI orodja kot dopolnilo klasični terapiji, poročali o počasnejšem napredovanju simptomov stresa, a tudi o večji nevarnosti psihične izolacije, če digitalni svet postane edini vir tolažbe.
Rešitve, regulacija in smernice: Kaj lahko naredimo?
Evropski parlament je marca 2026 v predlogu nove direktive o digitalni varnosti (skladno z načeli EU AI Act) določil, da morajo ponudniki AI za duševno zdravje zagotoviti obveščanje uporabnikov o omejitvah ter dostop do nujne človeške pomoči v kriznih situacijah. Mednarodni standardi ISO/IEC 23894:2024 priporočajo redno neodvisno preverjanje AI algoritmov, posebej tistih, ki so namenjeni ranljivim skupinam. Več podjetij, kot sta Mindstrong in Babylon Health, v zadnjih mesecih uvaja etične kodekse za rabo AI, ki vključujejo obvezno preverjanje vsebin, opozorila o tveganjih in možnost takojšnje izključitve AI sistema ob opaženih znakih stiske.
Posamezniki lahko sami prispevajo k lastni varnosti z informiranjem o tem, katera orodja so klinično preizkušena in katera so zgolj eksperimentalna. Priporočljivo je tudi, da se pred uporabo novih digitalnih svetovalcev posvetujejo z osebnimi zdravniki ali psihologi, zlasti v primeru že obstoječih težav z duševnim zdravjem. Prva slovenska priporočila za varno uporabo AI v mentalnem zdravju vključujejo redno izmenjavo izkušenj z bližnjimi in pozornost na morebitne spremembe v počutju ali vedenju.
Napredovanje AI v duševnem zdravju je neizogibno in vključuje tako priložnosti kot tveganja. Od odgovorne regulacije, proaktivnega nadzora in transparentnosti ponudnikov, do pozorne in informirane rabe uporabnikov – vse to vpliva na varnost in dobrobit posameznikov. Bralci se lahko vprašajo: kdaj AI postane pomoč, in kdaj preti nevarnost, da nadomesti človeški stik? Pomembno je, da skupaj vplivamo na razvoj, ki koristi vsem – in ne dopuščamo, da nas tehnologija prehiti v skrbi za lastno zdravje.
