Se vam zdi, da je vaša digitalna izkušnja vse bolj površinska? Svet, v katerem umetna inteligenca vsak trenutek ustvarja nove vsebine, je prinesel pojav, imenovan “brainrot” – občutek nasičenosti z informacijami, ki le redko pustijo trajen vtis. A tam, kjer številni vidijo tveganje za kakovostno uporabo časa in kognitivno zdravje, tehnološka podjetja zaznavajo novo priložnost za rast prihodkov. Umetna inteligenca tako ni zgolj gonilo digitalnega hrupa, temveč tudi ključni igralec pri oblikovanju prihodnosti pozornosti in ekonomije vsebin.
Konkretni primeri brainrota in monetizacije: od TikToka do OpenAI
Porast digitalnih vsebin, ki jih generira umetna inteligenca, na primer kratki videoposnetki na TikToku in Instagram Reels, je postal globalni fenomen. Uporabniki lahko ure in ure drsijo čez vnaprej pripravljene in personalizirane tokove zabave, ki jih poganjajo kompleksni priporočilni algoritmi podjetij, kot je ByteDance. Takšne platforme ponujajo neskončen niz “challengev”, viralnih trendov in na AI temelječih deepfake videov, ki uporabnike zadržujejo dlje časa in s tem povečujejo prihodke iz oglaševanja.
Tehnološka podjetja, kot sta Meta in ByteDance, jasno stavijo na model, kjer večja angažiranost uporabnikov pomeni več priložnosti za personalizirano oglaševanje. OpenAI pa z modeli, ki uporabnikom omogočajo samodejno ustvarjanje vsebin, odpira nova tržišča za naročnine in plačljive dodatke, od personaliziranih novic do avtomatiziranih video povzetkov. Statistični podatki podjetja Statista kažejo, da povprečen uporabnik letos na platformah z AI-generiranimi vsebinami preživi več kot tri ure dnevno, kar pomeni rast za več kot 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Monetizacija brainrota tako temelji na kombinaciji naročnin, oglaševanja in prodaje premijskih funkcij. Analitiki iz Forrester Research poudarjajo, da je trg AI-generiranih vsebin v zadnjih treh letih zrasel za več kot 30 odstotkov, kar jasno dokazuje, kako hitro podjetja izkoriščajo spremenjene navade uporabnikov. Za razliko od klasičnih medijev, kjer je bila pozornost omejena in struktura vsebin bolj rigidna, nove platforme temeljijo na fluidnosti, kratkotrajni angažiranosti in stalnem prilagajanju tržnim trendom.
Brainrot med etiko, kognitivnimi posledicami in prihodnostjo pozornosti
Brainrot ne spreminja le načina potrošnje vsebin, temveč tudi vpliva na kognitivne sposobnosti uporabnikov. Raziskave, objavljene v Psychological Science, kažejo, da dolgotrajna izpostavljenost hitro potrošnim vsebinam zmanjšuje razpon pozornosti in otežuje poglobljeno razmišljanje. Po podatkih Digital Wellbeing centra pri Univerzi v Oxfordu kar 62 odstotkov mladih poroča o občutku “digitalne utrujenosti” po večurni uporabi TikToka ali Instagrama.
Tu se odpirajo pomembna etična vprašanja za tehnološka podjetja. Je sprejemljivo načrtovati platforme, ki maksimizirajo angažiranost na račun duševnega zdravja? Facebook in TikTok so že bili predmet kritik zaradi namernega oblikovanja algoritmov, ki izkoriščajo vedenjske vzorce uporabnikov in jih nagrajujejo za čim pogostejšo interakcijo. Strokovnjaki s področja digitalne psihologije opozarjajo, da podjetja nosijo odgovornost za dolgoročne učinke svojih platform in bi morala vlagati tudi v razvoj orodij za uravnoteženo uporabo.
Po drugi strani nekateri analitiki in razvijalci napovedujejo, da prav umetna inteligenca lahko postane orodje za ustvarjanje smiselnejših digitalnih izkušenj. Vse več startupov razvoj usmerja v personalizirane vsebine, ki spodbujajo učenje, refleksijo in kakovostno komunikacijo, namesto zgolj instant zabave. Umetna inteligenca lahko analizira navade uporabnikov in jim ponudi vsebine, ki so ne le privlačne, ampak tudi razvojno spodbudne.
Prihodnost digitalne pozornosti: izziv za podjetja in uporabnike
Prihodnost digitalnih vsebin je tesno povezana z nadaljnjim razvojem umetne inteligence. Vprašanje, pred katerim stojimo, ni več, ali nas bo “brainrot” zajel, ampak ali bomo kot posamezniki in kot družba uspeli preoblikovati lastno pozornost v nekaj bolj smiselnega. Tehnološka podjetja bodo morala prevzeti večjo odgovornost za učinke svojih platform na uporabnike, hkrati pa izkoristiti inovativni potencial AI za ustvarjanje kakovostnejših vsebin.
Za uporabnike to pomeni, da morajo od platform zahtevati več kot le neskončen tok hitro potrošnih informacij. Priložnost obstaja, da umetna inteligenca postane orodje ne le za monetizacijo, temveč tudi za osebni razvoj, izobraževanje in obogatitev vsakdana. Ključno vprašanje prihodnosti ni, koliko časa preživimo ob digitalnih vsebinah, temveč kakšna je njihova kakovost in vpliv na naše življenje.
Digitalna ekonomija je v obdobju preobrazbe. Umetna inteligenca ponuja številne priložnosti in izzive, ki bodo oblikovali ne le trge, temveč tudi naše vsakodnevne navade. Pred nami je naloga, da skupaj prepoznamo potencial AI in ga usmerimo v smer, ki bo koristila tako posamezniku kot družbi.
