Umetna inteligenca je v zadnjih dveh letih močno vstopila tudi v slovenske srednje šole. Dijaki in učitelji eksperimentirajo z različnimi AI orodji, nastajajo prvi projekti, šole iščejo ravnovesje med inovacijami in odgovorno uporabo. Od digitalnih asistentov pri pouku slovenščine do avtomatiziranega ocenjevanja pri matematiki – AI postaja orodje, ki spreminja način poučevanja in učenja. Kako konkretno je videti uporaba umetne inteligence v slovenskih srednjih šolah in s kakšnimi izzivi se srečujejo? Članek prinaša vpogled v realne prakse, izpostavi slovenske pobude ter analizira prednosti in dileme, s katerimi se srečuje slovensko šolstvo na poti v digitalno prihodnost.
AI v slovenskih srednjih šolah: konkretni primeri in izkušnje
V številnih slovenskih srednjih šolah se umetna inteligenca že preizkuša predvsem kot podpora učiteljskemu delu in motivaciji dijakov. V gimnazijah so učitelji slovenščine začeli uporabljati jezikovne modele za predlaganje izboljšav pri pisanju esejev. Nekatere šole omogočajo dijakom uporabo orodij za preverjanje slovnice in sloga, kot sta Jeziček ali Grammarly, pri čemer učitelji poudarjajo, da je bistvo še vedno v samostojnem oblikovanju misli. Pri angleščini se ChatGPT uporablja za vajo govornih nastopov, simulacijo dialogov in razumevanje različnih jezikovnih slogov.
Na področju matematike nekaj šol kot poskus vključuje platforme za avtomatsko preverjanje rešitev in generiranje nalog glede na stopnjo znanja posameznega dijaka. Pri informatiki so učenci v več šolah razvijali svoje preproste chatbot programe, analizirali, kako delujejo algoritmi, in razpravljali o pasteh ter možnostih umetne inteligence. Pri naravoslovnih predmetih so se dijaki udeleževali projektov, kjer so z uporabo AI analizirali podatke iz eksperimentov ali okoljske meritve.
Posebej zanimivi so prvi pilotski projekti, ki jih podpirajo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter posamezne fakultete. Lani je v okviru projekta Digitrajna šola več srednjih šol vpeljalo AI tutorje za pomoč pri učenju matematike in fizike. Učitelji poročajo, da uporabna vrednost orodij hitro narašča, če dijake naučijo, kako odgovorno uporabljati AI kot podporo, ne kot bližnjico. Pogosta je tudi vključitev teme AI v pouk državljanske vzgoje ali informatike – dijaki debatirajo o etičnih vprašanjih, zasebnosti in vplivu tehnologije na družbo.
Prednosti in slabosti AI v slovenskih razredih
Umetna inteligenca prinaša mnogo priložnosti. Učitelji poročajo o večji angažiranosti dijakov, zlasti pri projektnih nalogah in samostojnem raziskovanju. AI omogoča hitro povratno informacijo in pomaga identificirati tiste, ki potrebujejo dodatno podporo. Prinaša možnosti za personalizirano učenje, saj lahko dijaki napredujejo v svojem tempu. Pri dijakih s posebnimi potrebami izpostavljajo koristi orodij, kot so pretvorba besedila v govor ali prilagodljive vaje.
Kljub prednostim ostajajo pomembni izzivi. Učitelji opozarjajo, da se pojavljajo novi tipi plagiatorstva, ko dijaki oddajajo naloge, ki jih je večinoma ustvarila AI. To terja več pozornosti pri oblikovanju nalog in ocenjevanju. Nekateri učitelji opažajo, da prehitro zanašanje na AI zmanjšuje razvoj argumentacije in samostojnega razmišljanja. Pri predmetih, kjer je kreativnost ključna, postanejo naloge preveč uniformirane, če dijaki uporabljajo zgolj predloge umetne inteligence.
Poleg tega se pojavlja digitalna vrzel. Nekatere šole imajo zelo dobro računalniško opremo in usposobljeno osebje, druge pa zaostajajo zaradi pomanjkanja sredstev ali ustrezne podpore. To povzroča razlike v dostopu do sodobnih orodij med dijaki iz različnih okolij. Prihajajo tudi vprašanja glede varovanja podatkov, zbiranja informacij o učencih in zasebnosti pri uporabi tujih digitalnih platform.
Etična vprašanja, digitalna vrzel in vpliv na prihodnost dela
Sistemi umetne inteligence v izobraževanju sprožajo večplastna etična vprašanja, ki jih v slovenskih šolah za zdaj rešujejo predvsem s priporočili in sprotnim prilagajanjem. Pojavljajo se dileme pri določanju, kje je meja med dopustno uporabo AI kot pripomočka in neprimerno rabo za goljufanje. Učitelji poudarjajo, da je nujno razvijati naloge, pri katerih je ključna osebna interpretacija, refleksija ali povezovanje znanja, saj AI še vedno težko ustvari povsem izvirne misli.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na vprašanje pristranskosti. AI sistemi lahko odražajo pristranskost podatkov, na katerih so bili trenirani, kar lahko vodi do neenakih rezultatov pri ocenjevanju ali podajanju informacij. V digitalni dobi je pomembna tudi zaščita osebnih podatkov in preglednost delovanja orodij.
Pojavlja se tudi zaskrbljenost glede sprememb v poklicu učitelja. Del nalog, kot je ocenjevanje standardiziranih testov ali priprava vaj, lahko AI postopoma avtomatizira. Čeprav učitelji ostajajo nenadomestljivi pri razvijanju socialnih veščin, empatije in mentorstvu, se postavlja vprašanje, ali bodo v prihodnosti šole potrebovale manj pedagoškega kadra in več digitalnih strokovnjakov.
Slovenske pobude in raziskave na področju umetne inteligence v šolah
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v zadnjih letih začelo več pobud za spodbujanje digitalne in AI pismenosti. V okviru projekta Digitrajna šola so razvili priporočila za odgovorno rabo AI in podprli šole pri uvajanju novih orodij. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL sodeluje s srednjimi šolami pri pripravi učnih gradiv, ki vključujejo razumevanje delovanja AI, etiko in varnost podatkov. Na Pedagoški fakulteti se odvija raziskava o učinkih uporabe AI tutorjev v slovenskih razredih, prvi rezultati pa kažejo na pozitivne učinke na samostojnost in motivacijo dijakov, hkrati pa na potrebo po boljši podpori učiteljem.
Aktivno vlogo ima tudi Zveza srednjih šol Slovenije, ki pripravlja smernice za uporabo AI v pouku in oblikuje skupnost učiteljev, ki si izmenjujejo izkušnje in dobre prakse. Številne šole sodelujejo v pilotnih projektih z razvojnimi podjetji za testiranje novih AI orodij, pri čemer je poudarek na vključujočem in varnem učnem okolju.
Slovenski učitelji in raziskovalci pogosto sodelujejo na mednarodnih konferencah, kjer predstavljajo primere dobre prakse ter izmenjujejo izzive in rešitve pri vpeljevanju umetne inteligence v šole. Sledijo sodobnim trendom, a pri uvajanju novih tehnologij ohranjajo previdnost in postopnost.
Predlogi za odgovorno vpeljavo AI v slovenske srednje šole
- Izobraževanje in stalno usposabljanje učiteljev o AI ter etiki rabe digitalnih orodij.
- Vključitev tem o AI, kritičnem razmišljanju in digitalni pismenosti v učne načrte različnih predmetov.
- Razvoj jasnih smernic za uporabo AI orodij pri pouku, poseben poudarek na zaščiti osebnih podatkov in preprečevanju zlorab.
- Pilotni projekti na ravni posameznih šol ali regij, ki omogočajo testiranje rešitev in prenos dobrih praks.
- Vključevanje dijakov v razpravo o etiki in vplivu AI na družbo ter njihovo spodbujanje k odgovorni uporabi tehnologije.
- Okrepitev sodelovanja med šolami, fakultetami, podjetji in državnimi institucijami za razvoj prilagojenih rešitev v slovenskem prostoru.
Prihodnost slovenskih srednjih šol z umetno inteligenco ne bo enoznačna in preprosta. Uspešna integracija AI je mogoča le z odprtim dialogom, ustvarjalnimi pristopi, nenehnim izobraževanjem in jasno postavljenimi pravili. AI ni cilj sama po sebi, temveč orodje, ki lahko pripomore k bolj učinkovitemu, pravičnemu in zanimivemu izobraževanju, če ga uporabimo preudarno. Slovenske šole imajo priložnost, da postavijo dobre temelje za odgovorno digitalno prihodnost.
