Ameriška vlada je v zadnjem času usmerila več pozornosti in finančnih spodbud k domači polprevodniški industriji, pri čemer je v ospredju podjetje Intel. S pomočjo programa CHIPS and Science Act so bili Intelu dodeljeni večmilijardni spodbujevalni paketi, ki pa ne pomenijo neposrednega državnega lastništva, temveč zajemajo subvencije, davčne olajšave in spodbude za širitev proizvodnje v ZDA (vir: ameriško ministrstvo za trgovino, 2024; Reuters, 2024). Ti ukrepi so odgovor na globalno pomanjkanje čipov, ki je prizadelo avtomobilsko industrijo, proizvodnjo potrošniške elektronike ter medicinske naprave.

Vpliv ameriških vlaganj v Intel na mednarodni in slovenski trg

Vlaganja vlade ZDA v domačo polprevodniško industrijo imajo pomemben vpliv na globalne dobavne verige. V zadnjih letih so se zaradi motenj v dobavi čipov avtomobilska podjetja kot sta Ford in Volkswagen srečevala z zamudami pri proizvodnji, na področju elektronike pa so podjetja kot Sony in Apple poročala o zamikih pri lansiranju novih izdelkov (vir: Financial Times, 2024). Poleg tega so ukrepi ameriške vlade spodbudili večje investicije v razvoj čipov za umetno inteligenco in kvantno računalništvo.

Slovenska podjetja, ki so del globalnih dobavnih verig ali uporabljajo napredne tehnologije, občutijo posledice teh dogajanj. Uporaba Intelovih procesorjev je razširjena v slovenski industriji, zdravstvu in raziskovalnih ustanovah. Slovenska podjetja iz IT sektorja in avtomobilske industrije so se v obdobju krize s polprevodniki srečevala s podaljšanimi dobavnimi roki in višjimi stroški. Če se ameriška vlaganja izkažejo za uspešna, bi lahko v prihodnje pomenila večjo zanesljivost dobave in dostopnost sodobnih procesorjev tudi za slovensko gospodarstvo.

Pri tem pa ostaja vprašanje, ali bodo ameriške subvencije spodbudile tudi vlaganja v evropsko polprevodniško industrijo. Evropska unija je že predstavila načrte za vzpostavitev lastnih proizvodnih zmogljivosti, a je obseg sredstev in stopnja koordinacije še vedno manjša kot v ZDA (vir: Evropska komisija, 2024). Slovenska vlada za zdaj še nima celostne strategije na področju polprevodnikov, kar zmanjšuje konkurenčno prednost slovenskih podjetij.

Možne posledice za inovacije in trg: prednosti in tveganja

Okrepljena državna podpora Intelu povzroča razprave v strokovni javnosti. Na eni strani obstaja pričakovanje, da bodo dodatna sredstva omogočila razvoj novih tehnologij, kot so procesorji za umetno inteligenco, oblačne storitve in 5G infrastruktura. Odklepanje teh inovacij lahko pospeši digitalizacijo v številnih panogah, od avtomobilizma do zdravstva.

Na drugi strani ekonomisti opozarjajo na tveganja, povezana s politizacijo tehnoloških podjetij. Obstaja možnost, da bi vpletenost države v odločanje podjetij lahko omejevala inovativnost in prilagodljivost trgu. V preteklosti so podobni ukrepi sprožili skrbi glede zaščite zasebnosti in vprašanj konkurence, saj bi lahko vladna prisotnost vplivala na poslovne odločitve in dinamiko trga (vir: The Economist, 2024).

Slovenski strokovnjaki s področja informacijske tehnologije menijo, da bi lahko ameriške naložbe posredno koristile tudi podjetjem iz Slovenije, predvsem z večjo razpoložljivostjo naprednih čipov in nižjo izpostavljenostjo tveganjem v dobavni verigi. Hkrati pa poudarjajo, da je ključno, da Slovenija pripravi lastne strateške rešitve in spodbude za razvoj domače mikroelektronike, saj bo le tako lahko sledila globalnim trendom in zaščitila interese svojih podjetij.

Leave A Reply

Exit mobile version