Praktični primeri uporabe orodij na osnovi umetne inteligence v podjetjih
Podjetja iz različnih panog umetno inteligenco vključujejo v svoje procese za izboljšanje učinkovitosti in optimizacijo delovnih tokov. Telekomunikacijska podjetja na primer orodja na osnovi umetne inteligence uporabljajo za avtomatizacijo odgovorov na pogosta vprašanja strank o računih in paketih, kar zmanjšuje čakalne dobe in zmanjšuje obremenitev zaposlenih v klicnih centrih. V finančnem sektorju algoritmi pomagajo pri preverjanju transakcij, analizi tveganj ter svetovanju uporabnikom glede investicijskih možnosti.
V izobraževalnih ustanovah napredna orodja omogočajo personalizirano učenje. Šole in univerze uporabljajo sisteme za avtomatsko preverjanje nalog, prilagojeno podajanje učnih vsebin ter hitro odgovarjanje na tipična vprašanja študentov. Takšna uporaba lahko vodi do boljše podpore učencem in razbremeni učitelje pri vsakodnevnih opravilih.
V zdravstvu umetna inteligenca omogoča avtomatizacijo administrativnih postopkov, preverjanje simptomov in pomoč pri iskanju informacij o zdravilih. Zdravstvene ustanove z orodji, ki razumejo naravni jezik, izboljšujejo dostopnost informacij za paciente in pospešujejo delo osebja. Uporaba teh rešitev je opisana v poročilu Svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2023, ki poudarja rast zanimanja za digitalizacijo v zdravstvu .
Etični izzivi in tveganja pri uporabi umetne inteligence
Umetna inteligenca odpira tudi številna vprašanja glede etike, zasebnosti in varnosti podatkov. Sistemi, ki generirajo odgovore na osnovi velikih podatkovnih zbirk, lahko nenamerno ustvarijo zavajajoče ali netočne informacije, kar strokovnjaki imenujejo halucinacije. Takšne napake lahko vodijo do napačnih odločitev, še posebej v občutljivih panogah, kot sta zdravstvo ali pravosodje.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo na možnost zlorabe umetne inteligence za širjenje dezinformacij ali ustvarjanje lažnih vsebin. Orodja, ki generirajo besedila, se lahko uporabijo za avtomatizacijo lažnih novic ali prevar, kar predstavlja tveganje za družbo. V poročilu organizacije AI Now Institute iz leta 2023 izpostavljajo potrebo po regulaciji in večjem nadzoru nad razvojem umetne inteligence .
Prihodnost prinaša tudi izzive v zvezi z delovnimi mesti. Avtomatizacija določenih nalog lahko vodi v zmanjšanje potrebe po določenih profilih zaposlenih, kar zahteva prilagajanje delovne sile in nove oblike izobraževanja. Evropska komisija zato poudarja pomen stalnega izobraževanja in spremljanja vpliva umetne inteligence na trg dela, kar je poudarjeno v njihovem nedavnem poročilu iz leta 2024 .
