Konferenca, ki so jo organizirali GZS in Slovensko-nemška gospodarska zbornica je prinesla veliko primerov uporabe umetne inteligence in posebej LLM (velikih jezikovnih modelov), primeri DB Schenker, Bosch, kot tudi slovenski primeri MASS so navdušili, nekoliko manj pa slovenski predstavniki vlade, ki niso prinesli idej, ki bi jih od njih pričakovali.
V glavnem nagovoru (keynote) jebilo predstavljenih precej zanimivih idej, med drugimi tudi evropska iniciativa, ki izdeluje svoj, odprtokodni LLM, poimenovan BLOOM.
Prof. Dr. Antonio Krüger, izvršni in znanstveni direktor Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (DFKI) in znanstveni direktor raziskovalnega oddelka za kognitivne asistenčne sisteme pri DFKI pa je med drugim primerjal tudi različne pristope različnih delov sveta k umetni inteligenci in se prespraševal o tem, kateri je boljši/pravi/najboljši.
Na konferenci smo slišali goste iz Boscha, kjer so predstavili uporabo UI v proizvodnji, kjer z računalniškim vidom preverjajo napake v proizvodnji. Več kot 60 % njihovih proizvodnjih lokacij že uporablja umetno inteligenco na tak ali drugačen način. Zanimiva je bila uporaba generativne inteligence, ki jo uporabljajo za to, da z njo pripravijo večjo količino slik, ki jih nato uporabljajo za treniranje klasičnih modelov umetne inteligence za računalniški vid.
Podobno je uporabo generativne UI predstavil BMW, kjer se seveda najbolj ukvarjajo s tem, da bi umetno inteligenco uporabili za nadzor avtomobilov. Stopnjo samodejne vožnje 3 imajo že potrjeno v Nemčiji in ZDA, za dovoljenja v drugih državah še čakajo. Na enak način kot Bosch uporabljajo generativno umetno inteligenco za pripravo materialov, s katerimi učijo klasično umetno inteligenco. Poleg tega pa zaposleni na različne načine uporabljajo Chat GPT.
Uporabo Chat GPT so predstavili iz DB Schenker, enega večjih distribucijskih podjetij v EU in svetu. Pri vsakem izmed premikov ali sprememb nastajajo različni dokumenti, ki so v različnih oblikah in različno digitalizirani, pogosto pa jih prejemajo kot skenirane (slikane) priponke e-pošti. Chat GPT uporabljajo za branje, identifikacijo in razumevanje teh dokumentov. Na takšen način lahko nadomestijo veliko količino ročnega dela (prepisovanja in identifikacije ter preverjanja dokumentov) s Chat GPT, zaposleni pa se lahko posvetijo nalogam z večjo dodano vrednostjo.
Predstavljeni so bili tudi slovenski primeri, Dr. Božidara Cvetković, predstavnica BE-terna je predstavila primer trgovinske verige MAAS, kjer umetno inteligenco, predvsem napovedne modele uporabljajo za napovedi premikov produktov iz ene fizične poslovalnice v drugo in tako znižujejo zaloge ter povečujejo hitrost prodaje produktov. Chat GPT pa testno uporabljajo tudi za identifikacijo novih vrst produktov, primerjavo s preteklimi produkti in napoved prodaje ter napoved najboljše lokacije.
Na dogodku smo lahko slišali tudi predstavnike slovenske vlade, oziroma Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki poleg tega, da se “strinja z vsem, kar so povedali prejšnji govorci” ni imela veliko več za dodati. Res škoda, da ministrstvo nima boljšega kadra, kot ravno, 14 dni pri njih zaposleno osebo, ki (ne po lastni krivdi, pa vseeno) pusti kar slab vtis. Res pa je, da smo tudi v preteklosti lahko na takšnem dogodku videli druge predstavnike ministrstva, ki poleg branja strategije niso bili zmožni večje dodane vrednosti. Slovenska podjetja pa bodo kljub temu pristopila k implementaciji umetne inteligence, tudi s takšnimi dogodki pa poskrbimo, da bo tega še več.
(Noordunga sploh ne bom omenjal, ker je bil prikaz umetne inteligence izpred 5 let in ne razumem točno, zakaj je bil tam).
Če vas zanimajo drugi dogodki o umetni inteligenci, jih zbiramo tukaj.
