Author: Peter Mesarec

Vprašanje, kdo še resnično usmerja prihodnost umetne inteligence, postaja vedno bolj aktualno, saj se tehnološki velikani v ZDA vse pogosteje vključujejo v politične procese. Najnovejši primer je podjetje Anthropic, ki je ustanovilo svoj politični akcijski odbor (PAC) z namenom vplivanja na zakonodajo, ki ureja področje umetne inteligence. Takšno politično angažiranje ni novost, vendar pa ustanovitev PAC-a izpostavlja pomembne razlike v pristopih največjih akterjev, hkrati pa odpira vprašanja o resnični vlogi korporacij pri oblikovanju prihodnjih pravil igre. Anthropicov PAC in primerjava z drugimi tehnološkimi podjetji Podjetje Anthropic se z ustanovitvijo PAC-a pridružuje velikim igralcem, kot so Meta, Google in OpenAI, ki…

V letu 2023 so podatkovni centri, ki poganjajo umetno inteligenco, globalno porabili približno 340 TWh električne energije, kar predstavlja 2 odstotka svetovne porabe. Po napovedih bo ta delež do leta 2030 lahko dosegel tudi 4 odstotke, saj se število podatkovnih centrov in zahtevnost AI aplikacij hitro povečuje. Največji tehnološki igralci, kot so Microsoft, Google in Meta, skupaj letno vlagajo več kot 10 milijard evrov v širitev energetske infrastrukture in sklepanje novih energetskih dogovorov. Energetska tekma: konkretni projekti in številke Microsoft je leta 2023 napovedal investicijo v višini 4 milijard evrov za gradnjo novih podatkovnih centrov in razvoj lastnih energetskih virov,…

Vprašanje, kakšno infrastrukturo so prebivalci pripravljeni sprejeti v svoji bližini, je v Sloveniji in po svetu v zadnjih letih postalo posebej aktualno. Nedavna raziskava ameriškega inštituta Pew Research Center iz leta 2024 je razkrila, da bi kar 72 odstotkov vprašanih raje imelo skladišče Amazona v neposredni bližini doma kot podatkovni center. Tudi v Sloveniji se pri umeščanju novih objektov vse pogosteje pojavljajo podobne dileme. Medtem ko v občini Hoče lokalna skupnost podpira širitev logističnega centra, se v okolici Ljubljane za gradnjo podatkovnih centrov pogosto pojavljajo pritožbe zaradi okoljskih vplivov. Prednosti in slabosti: Zakaj skladišča pridobivajo in podatkovni centri izgubljajo podporo…

Ko je uporabnik platforme Facebook pred kratkim naletel na lažen video znane politične osebnosti, je za mnoge postalo jasno, kako napredni postajajo sodobni orodji za ustvarjanje spornih vsebin z umetno inteligenco. Generativna AI je v samo nekaj letih omogočila poplavo “deepfake” videov, manipuliranih slik ter sofisticiranih dezinformacij, ki presegajo zmogljivosti tradicionalnega moderiranja. Zaradi tega se tehnološka podjetja in regulatorji trudijo slediti hitro spreminjajočemu se okolju, kjer je avtomatizirano moderiranje vsebin ključno za zaščito integritete javnega diskurza. Konkretni izzivi in napadi: na udaru so dezinformacije in zlorabe Podjetja kot so Meta, Google in OpenAI se vsakodnevno srečujejo z obsežnimi izzivi moderacije.…

Prevzemi tehnoloških podjetij vedno sprožijo številna vprašanja o vplivu umetne inteligence na prihodnost medijev. Če bi podjetje, kot je OpenAI, prevzelo platformo za poslovne pogovorne oddaje, bi to pomenilo pomemben premik v načinu nastajanja in razširjanja vsebin. Takšna hipotetična združitev bi odprla razpravo o konkretnih učinkih umetne inteligence na medijsko industrijo, prinesla tehnološke inovacije in izzvala etična vprašanja, ki so ključna za prihodnost digitalnih medijev. Uporaba umetne inteligence v produkciji poslovnih oddaj Integracija naprednih AI rešitev v produkcijski proces bi lahko popolnoma spremenila ustvarjanje poslovnih oddaj. Generativna umetna inteligenca bi omogočila avtomatsko pripravo scenarijev, kjer bi algoritmi analizirali trende v…

Microsoft je presenetil tehnološko javnost s predstavitvijo kar treh novih temeljnih modelov umetne inteligence. S tem podjetje jasno sporoča, da želi igrati vodilno vlogo v globalni tekmi umetne inteligence, kjer so imena kot Phi-3, Orion in MAI-1 ključ do razumevanja prihodnosti digitalnih orodij. Vsak od teh modelov prinaša specifične prednosti, ki jih Microsoft uvršča na zemljevid AI inovacij in neposredno konkurira rešitvam, kot sta Google Gemini in Meta Llama 3. Tri modeli, trije pristopi: od superhitrega čveka do napredne multimodalnosti Phi-3 je najmanjši, a izjemno učinkovit jezikovni model, zasnovan za uporabo v napravah z omejenimi strojniškimi viri. Microsoft ga promovira…

Google je s svojo aplikacijo Vids predstavil prebojno funkcijo, ki obljublja popolno prenovo ustvarjanja video vsebin. Zdaj lahko vsakdo z nekaj besednimi ukazi usmerja digitalnega avatarja, ki prevzame vlogo režiserja in igralca brez potrebe po dragih snemalnih ekipah ali napornem urejanju. Novost cilja na vse, ki se soočajo s pomanjkanjem časa, visokimi stroški produkcije in zapletenostjo montaže, ter jim omogoča vstop v svet profesionalnih videoposnetkov brez tehničnega predznanja ali dodatnih virov. Konkretna uporaba: od učiteljev do startupov in ustvarjalcev vsebin Uporaba Google Vids z avatarji na ukaz ponuja rešitve v številnih realnih situacijah. Učitelj lahko na primer v nekaj minutah…

Incident, ki je nedavno pretresel odprtokodno skupnost na GitHubu, je še posebej odmeven zaradi vloge podjetja Anthropic, ki sodi med najodmevnejše razvijalce umetne inteligence. Nenadno in obsežno odstranjevanje vsebin je razkrilo, kako občutljivo ravnotežje vlada med zaščito intelektualne lastnine in odprtim razvojem naprednih AI rešitev. V svetu velikih jezikovnih modelov, kjer so meje med lastniško, generirano in učno kodo pogosto zabrisane, postaja vprašanje zaščite virov ključno ne le za varnost, ampak tudi za prihodnost inovacij. Anthropicova avtomatizacija in pasti zaščite odprtokodnega AI Razvijalci so hitro zaznali, da je avtomatizirani postopek odstranitve na GitHubu zajel več tisoč repozitorijev, med katerimi so…

Zadnja leta so podatkovni centri postali osrčje digitalne infrastrukture, še posebej zaradi neverjetnega vzpona umetne inteligence. Z razvojem naprednih modelov strojnega učenja, kot so veliki jezikovni modeli, naraste tudi potreba po izjemno zmogljivih računalniških zmogljivostih. To povzroča eksponentno povečanje porabe energije, ki se je, po nekaterih ocenah, v zadnjih petih letih več kot podvojila. Po napovedih naj bi globalna AI industrija do leta 2027 porabila več kot 800 TWh letno, kar je primerljivo s celotno letno porabo energije v srednje veliki evropski državi. Zakaj je umetna inteligenca tako energetsko lačna? Umetna inteligenca zahteva izjemno zmogljive računalniške sisteme, ki temeljijo predvsem…

Predstavljajte si, da bi lahko najnaprednejše računalniške čipe načrtovali v nekaj urah, namesto v mesecih, z rešitvami, na katere človeški inženirji sploh ne bi pomislili. Ta vizija je v izjemnem porastu zaradi umetne inteligence, ki postaja ključni motor revolucije v industriji polprevodnikov. Vodilna podjetja po svetu uvajajo inovacije, kjer algoritmi strojnega učenja samostojno raziskujejo in optimizirajo zasnovo čipov, pri tem pa preoblikujejo celotne procese v računalništvu in industriji. Kako umetna inteligenca spreminja zasnovo čipov Umetna inteligenca že avtomatizira ključne segmente procesa načrtovanja čipov, kot so optimizacija postavitve komponent, usmerjanje vodnikov, verifikacija in celo minimizacija porabe energije. Pri tem se uporabljajo…