V letu 2023 so podatkovni centri, ki poganjajo umetno inteligenco, globalno porabili približno 340 TWh električne energije, kar predstavlja 2 odstotka svetovne porabe. Po napovedih bo ta delež do leta 2030 lahko dosegel tudi 4 odstotke, saj se število podatkovnih centrov in zahtevnost AI aplikacij hitro povečuje. Največji tehnološki igralci, kot so Microsoft, Google in Meta, skupaj letno vlagajo več kot 10 milijard evrov v širitev energetske infrastrukture in sklepanje novih energetskih dogovorov.
Energetska tekma: konkretni projekti in številke
Microsoft je leta 2023 napovedal investicijo v višini 4 milijard evrov za gradnjo novih podatkovnih centrov in razvoj lastnih energetskih virov, med drugim tudi plinskih elektrarn, ki bodo zagotavljale zanesljivo napajanje za njihove AI sisteme. Google je objavil partnerstvo z energetsko družbo Enel, s katerim bo oskrboval svoje evropske podatkovne centre z mešanico obnovljivih virov in zemeljskega plina, ter sklenil desetletno pogodbo o dobavi 500 MW energije iz nove plinske elektrarne na Irskem. Meta je s švedskim Vattenfallom izvedel pilotni projekt, kjer umetna inteligenca upravlja prilagajanje porabe glede na dostopnost energije iz sonca, vetra in plina.
Delež zemeljskega plina kot vira napajanja podatkovnih centrov narašča; po ocenah trenutno predstavlja skoraj 30 odstotkov vseh virov, ki jih uporabljajo tehnološki velikani. Za primerjavo, obnovljivi viri zagotavljajo okoli 45 odstotkov, preostalo pa odpade na jedrsko energijo in premog. Pričakovati je, da se bo zaradi novega vala naložb v AI infrastrukturo povpraševanje po zemeljskem plinu v letu 2024 povečalo za 8 odstotkov samo v Evropi.
Medtem ko uradni dokumenti podjetij poudarjajo zavezanost razogljičenju, je jasno, da kratkoročno prevladujejo rešitve, ki temeljijo na hitri in stabilni dobavi energije. Glavni razlog za to so visoke potrebe po zanesljivosti in hitrem povečanju obsega, kar je z obnovljivimi viri pogosto težko zagotoviti brez dodatnih investicij v shranjevanje ali podporne sisteme.
Spori, dileme in prihodnje posledice za družbo
Povečana uporaba fosilnih goriv v tehnološkem sektorju sproža ostre kritike okoljskih organizacij. Ti opozarjajo, da bo rast porabe zemeljskega plina otežila doseganje ciljev Pariškega sporazuma in zmanjšala motivacijo za prehod na obnovljive vire. Pojavljajo se tudi opozorila o morebitnem preusmerjanju naložb iz trajnostnih rešitev v plinsko infrastrukturo, kar bi lahko dolgoročno zavrlo inovacije na področju čiste energije.
Tehnološka podjetja argumentirajo, da so odločena dosegati neto ničelne izpuste, a ob tem izpostavljajo nujnost zanesljive oskrbe, brez katere bi lahko stagniral razvoj umetne inteligence in digitalizacije. Ekonomska privlačnost zemeljskega plina izhaja iz njegove cenovne dostopnosti in hitrosti gradnje novih objektov, kar je v nasprotju z dolgimi postopki umeščanja sončnih ali vetrnih elektrarn. V odziv na kritike podjetja začenjajo uvajati AI orodja za napredno napovedovanje porabe, optimizacijo porazdelitve energije in upravljanje z omrežji, kar naj bi v prihodnje zmanjšalo skupni ogljični odtis.
Povečano povpraševanje po energiji za AI bo vplivalo na geopolitične odnose, saj države z bogatimi viri zemeljskega plina krepijo svoj vpliv. Obenem lahko pride do pritiska na cene energije za potrošnike, če tehnološki sektor absorbira vedno večje količine energije. Ob morebitnem zaostrovanju globalnega povpraševanja obstaja tveganje za podražitve in nestabilnost na trgu energije. Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali lahko preboj na področju umetne inteligence resnično postane del rešitve za bolj trajnostno rabo energije ali bo po nerazumnem povpraševanju po fosilnih gorivih postal del problema. Od odločitev, sprejetih v naslednjih letih, bo odvisen ne le razvoj digitalne družbe, temveč tudi uspešnost globalnega boja proti podnebnim spremembam.
