Author: Peter Mesarec

V zadnjih letih se je umetna inteligenca iz abstraktne tehnologije spremenila v ključen del vsakdana, a ob tem postaja družba vse bolj skeptična glede njene uporabe. Primera zlorabe algoritmov pri zaposlovanju, množičnega zbiranja podatkov brez privolitve in širjenja deepfake videov so konkretni primeri, ki kažejo, zakaj vprašanje zaupanja v umetno inteligenco ni več le tehnična dilema, temveč tudi širša družbena in politična tema. Evropska unija z novo zakonodajo, kot je Akt o umetni inteligenci (EU AI Act), poskuša nasloviti te izzive in vzpostaviti jasen okvir, ki bo zaščitil uporabnike in podjetja spodbudil k višjim standardom. Konkretni primeri in odzivi industrije…

Hitro napredujoč razvoj orodij umetne inteligence sproža številna vprašanja o varnosti, zasebnosti in družbenih posledicah njihovega nekontroliranega širjenja. Nedavne afere, kot je primer iz ZDA, kjer je oseba s pomočjo naprednega generatorja slik na osnovi umetne inteligence iz otroške fotografije ustvarila eksplicitno podobo brez dovoljenja, razkrivajo ranljivosti sodobne tehnologije. V tem primeru je bil uporabljen odprtokodni model za generiranje slik, ki temelji na difuzijskih tehnikah, kar je sprožilo obsežno razpravo o zaščiti posameznikov v digitalni dobi. Tehnološko ozadje in vplivi zlorab AI Manipulacija fotografij z umetno inteligenco poteka prek orodij, ki za generiranje verodostojnih slik uporabljajo napredne modele, kot so…

V dobi, ko umetna inteligenca ustvarja vedno več besedil in vsebin, je vprašanje njihove prepoznavnosti postalo ključno za prihodnost zaupanja v spletne informacije. Podjetje Anthropic je predstavilo inovativni sistem nevidnih vodnih žigov za svoj model Claude, s katerim želi nasloviti grožnje dezinformacij in okrepiti transparentnost v digitalnem okolju. Nova tehnologija obljublja, da bo omogočila jasnejše razlikovanje med vsebinami, ki jih generira umetna inteligenca, in tistimi, ki jih napišejo ljudje, kar je pomembno za uporabnike, institucije in širšo javnost. Kako deluje Anthropicov nevidni vodni žig in kdo ga lahko preverja? Sistem vodnih žigov temelji na integraciji posebnih, za uporabnika nevidnih oznak…

Prevzem podjetja Cursor s strani SpaceXa pomeni novo poglavje v razvoju naprednih rešitev na presečišču umetne inteligence in vesoljske tehnologije. Podjetje Cursor je na trgu izstopalo z razvojem naprednih orodij za obdelavo naravnega jezika, globoko učenje in namensko programsko opremo za optimizacijo kompleksnih operacij. Posebnost njihove platforme je bila integracija naprednih algoritmov strojnega učenja, ki so omogočali analizo masivnih podatkovnih tokov v realnem času, uporabo modelov za napovedno vzdrževanje ter rešitve za samodejno prilagajanje sistemov v dinamičnih okoljih. S tem so ponujali orodja, ki so bila prilagojena zahtevam panog z visoko stopnjo avtomatizacije in nujno potrebo po zanesljivih odločitvah na…

Google je napovedal, da bodo uporabniki njegovih naprednih orodij za umetno inteligenco odslej lahko iz svojih AI-generiranih slik odstranili vidne oznake, ki so doslej nakazovale, da je bila slika ustvarjena z umetno inteligenco. Ta odločitev neposredno zadeva predvsem storitve, kot so Google Imagen, orodja znotraj Google Workspace ter določene funkcionalnosti v Google Photos, kjer so bile AI slike doslej rutinsko opremljene s prepoznavnimi napisi ali logotipi. Takšna označevanja so bila namenjena tako zaščiti avtentičnosti kot opozarjanju gledalca na umetni izvor slike. Podrobneje o novosti in njenem vplivu na različne skupine Sprememba pomeni, da bodo slike, ustvarjene z Googlovimi orodji, lahko…

Ali je umetna inteligenca res za vse ali ostaja v rokah peščice? Čeprav tehnološki velikani kot so Google, OpenAI, Microsoft in Meta v javnosti poudarjajo, da želijo UI približati vsakomur, realnost pogosto kaže drugačno sliko. V ozadju obljub o odprtosti in dostopnosti se skrivajo plačljivi modeli, licenčne omejitve in selektivno sodelovanje, kar postavlja pod vprašaj iskrenost njihovih namenov. Medtem ko so nekateri modeli, kot je Meta Llama 2, oglaševani kot odprtokodni, se prav pri uporabi in komercialnih pravicah pogosto izkaže, da odprtost ni brez omejitev. Konkretnost primerov: Odprte obljube in zaprta vrata OpenAI je z razvojem GPT-4 postal sinonim za…

Napredek umetne inteligence je tesno povezan z izkoriščanjem obstoječe strojne opreme, predvsem grafičnih procesorskih enot. Povpraševanje po zmogljivostih nenehno raste, kar ponudnike sili v iskanje vedno bolj učinkovitih pristopov k optimizaciji delovanja. Konkretni tehnološki preboji, kot so kvantizacija modelov, prirezovanje nevronskih mrež in razvoj specializiranih inferenčnih ogrodij, postavljajo nove standarde na trgu. Med podjetji, ki se uvrščajo v ospredje, so Nvidia s svojimi Tensor Cores in ogrodji, Intel z arhitekturo AMX ter ponudniki platform, kot sta ONNX Runtime in TensorRT. Konkretne tehnologije in pristopi k optimizaciji inferenc Kvantizacija modelov je tehnika, ki zmanjšuje natančnost podatkov v nevronski mreži ter tako…

Ali je trenutna stavka na naravni plin v podatkovnih centrih res dolgoročno vzdržna ali pa utegne postati past za tehnološke velikane? Voditelji industrije, kot so Google, Microsoft in Amazon, so v zadnjih letih napovedali ali že začeli graditi energetsko zmogljive podatkovne centre na osnovi naravnega plina. Po zadnjih analizah organizacij, kot sta International Energy Agency (IEA) in BloombergNEF, pa prav ta odvisnost od fosilnega vira postaja dvomljiva, saj svetovne regulacije in okoljski cilji vse hitreje zaostrujejo pogoje poslovanja. Zakaj naravni plin in kaj prinaša? Podjetja kot so Microsoft in Amazon so v ZDA napovedala več projektov, ki vključujejo ogromne turbine…

Meta je v zadnjem letu s svojo odprtokodno strategijo postavila nov standard v svetu umetne inteligence, v ozadju pa industrijo pretresajo propadli milijonski dogovori. Obe temi odkrivata, kako hitro se spreminjajo pravila igre na področju razvoja AI orodij, ter kakšne izzive to prinaša za podjetja, tudi tista v Sloveniji. Kaj pomeni, ko tehnološki velikani kot sta Meta in OpenAI zasedata nasprotne bregove odprtosti? Kaj se zgodi, ko dogovor za 250 milijonov dolarjev v zadnjem trenutku propade? Meta z odprtokodnimi modeli Llama spreminja dinamiko tekme Meta je julija 2023 s predstvitvijo modela Llama 2 postala najpomembnejši zagovornik odprtokodnih modelov v AI…

Visoki stroški uporabe velikih jezikovnih modelov so postali ena ključnih ovir za večjo uporabo generativne umetne inteligence v podjetjih – tako globalno kot v Sloveniji. Podjetja, ki eksperimentirajo z AI, se pogosto soočajo z izzivom, kako obvladovati stroške procesiranja ogromnih količin podatkov, ne da bi pri tem žrtvovala kakovost ali funkcionalnost. V okolju, kjer veliki ponudniki, kot so OpenAI, Google in Anthropic, zaračunavajo uporabo na podlagi števila tokenov, lahko mesečni računi za AI hitro presežejo načrtovane proračune, zlasti za večje poslovne uporabnike. Prav tu Writer s svojim novim modelom LLM 2 in platformo Harness poskuša ponuditi odgovor – a ali…