Kako bi se globalni tehnološki zemljevid spremenil, če bi Kitajska nenadoma pridobila najnaprednejšo čiparsko tehnologijo? To vprašanje je v središču pozornosti, potem ko so se v javnosti pojavili podatki o morebitni prisotnosti vrhunske opreme podjetja ASML na kitajskih tleh. Zaskrbljenost glede morebitnega preloma v tehnološki vojni med ZDA in Kitajsko ni več omejena na špekulacije, saj ameriški uradniki in mediji kot je Wall Street Journal, že več mesecev opozarjajo na tveganje, ki ga predstavlja morebitna uporaba EUV-litografije v kitajskih tovarnah. ASML medtem vztraja, da do izvoza njihove najnaprednejše tehnologije ni prišlo, toda vprašanje ostaja: kaj bi pomenil tak preboj za razvoj umetne inteligence in globalno ravnotežje moči?
Se Kitajska s pomočjo zahodnih tehnologij približuje preboju v čipih?
Ameriško ministrstvo za trgovino in obveščevalne službe naj bi že vsaj šest mesecev preiskovale domnevno prisotnost ASML-ove opreme za ekstremno ultravijolično (EUV) litografijo v kitajskih proizvodnih obratih, so poročali pri Wall Street Journalu in analitski hiši Gartner. EUV-litografija omogoča izdelavo najbolj naprednih polprevodniških čipov in je ključna za področja, kot so umetna inteligenca, superračunalništvo in avtonomna vozila. Prav zato so ZDA že leta 2019 z nizozemsko vlado dosegle dogovor, da se izvoz te opreme na Kitajsko strogo omeji.
ASML je v uradnem odzivu poudaril, da na Kitajsko nikoli ni izvozil svojih EUV-strojev, pri tem pa dodal, da natančno spremlja vsako komponento in vsak servis strojev, ki se uporabljajo po svetu. Po njihovih besedah bi bila morebitna preusmeritev ali nezakonit prodor strojev v Azijo zelo zahtevna, saj so vsi stroji vključeni v globalni nadzor in potrebujejo redno vzdrževanje ter programske nadgradnje neposredno iz podjetja. Kljub temu analitiki opozarjajo, da možnost tehnološkega prenosa prek posrednikov, industrijske špijonaže ali “povratnega inženiringa” ostaja realna grožnja, ki jo je težko popolnoma izključiti.
Strokovnjaki iz podjetij TechInsights in IDC menijo, da je potencialen preboj Kitajske do te tehnologije ključen za njeno ambicijo postati globalna AI velesila, saj bi ji prav ta oprema omogočila izdelavo čipov vrste 5 nm in manj, kar je trenutno standard za najbolj napredne AI procesorje. Čeprav je javna potrjena prisotnost teh strojev na Kitajskem še vedno predmet razprav in dvomov, ostaja vprašanje, ali bi lahko Kitajska v tekmi z ZDA in EU dobila odločilno prednost na področju umetne inteligence.
Kakšen bi bil vpliv na umetno inteligenco in geopolitično ravnotežje?
EUV-litografija je neposredno povezana z razvojem najzmogljivejših AI čipov, saj omogoča izdelavo procesorjev, ki so bistveno hitrejši in energetsko učinkovitejši od starejših generacij.
Če bi Kitajska pridobila ali razvita sposobnost izdelave čipov na ravni 5 nm ali celo manj, bi to po mnenju analitikov podjetja Gartner pomenilo možnost pospešenega razvoja domačih AI superračunalnikov, naprednih modelov umetne inteligence in celo novih digitalnih valut. Po projekcijah strokovnjakov bi Kitajska v 3 do 5 letih lahko prenehala uvažati zahodne čipe in postala popolnoma neodvisna na področju AI infrastrukture. To bi lahko pomenilo tudi konec trenutne globalne prevlade ZDA in Tajvana na področju najzmogljivejših polprevodnikov.
Dolgoročne posledice tovrstnega scenarija bi korenito predrugačile konkurenčni položaj velesil v umetni inteligenci. Neodvisnost Kitajske na področju čipov bi ZDA odvzela enega ključnih vzvodov za nadzor razvoja AI v svetovnem merilu, posledično pa bi se okrepila tudi mednarodna konkurenca na področju vojaške tehnologije, digitalnih valut in pametnih mest. Obenem bi lahko prišlo do dodatne fragmentacije globalnih dobavnih verig in naraščanja tehnološkega protekcionizma, kar bi prizadelo predvsem evropske in manjše trge, ki nimajo lastne napredne proizvodnje.
Scenarij, v katerem Kitajska vstopi v najvišji tehnološki razred produkcije čipov, bi lahko povzročil val novih restrikcij in še ostrejši nadzor nad izvozom AI tehnologije, ocenjujejo geopolitični analitiki Eurasia Group. Vprašanje ni več, ali bo konkurenca na področju umetne inteligence oblikovala novo globalno realnost, temveč le še, kdo bo na čelu in kakšne bodo posledice za celotno tehnološko skupnost. Razplet te zgodbe bo določil ritem inovacij, konkurenčnost in razmerja moči v svetu umetne inteligence v naslednjem desetletju.
