Po odhodu dolgoletnega vodje varnosti pri Nvidii Davida Reberja avgusta se je podjetje znašlo pod povečanim nadzorom zaradi vprašanj o nekdanjem izvršnem direktorju Jensenu Huangu, njegovih domnevnih razmerjih ter povezavah s singapurskim upravljavcem podatkovnih centrov Megaspeed. TechCrunch poroča, da ni javnih dokazov, ki bi Reberjev odhod ali menjavo v vodstvu varnosti neposredno povezovali s to zadevo.
Reber je po štirih letih na položaju glavnega varnostnega direktorja in skupno sedmih letih pri Nvidii konec avgusta sporočil, da odhaja zaradi zdravja. Na LinkedInu je navedel, da so mu pred več kot dvema letoma diagnosticirali Parkinsonovo bolezen z zgodnjim nastopom.
Nasledil ga je Saša Zdjelar, ki je pred tem 17 let delal pri ExxonMobilu, nato leto dni pri Salesforceu in več let pri podjetju za kibernetsko varnost ReversingLabs. Na vprašanja TechCruncha o menjavi in o tem, kaj je vedela Nvidiina varnostna ekipa, Zdjelar ni odgovoril. Odgovora ni poslala niti Nvidia.
Vprašanja o Megaspeedu in Huangovih razmerjih
Po navedbah TechCruncha so ameriški preiskovalci sumili, da je Megaspeed, singapursko podjetje za podatkovne centre, posredovalo Nvidiine čipe na Kitajsko. Megaspeed je nepravilnosti zanikal.
New York Times je po poročanju TechCruncha zapisal, da je bil Nvidiin glavni pravnik v stikih z oblastmi glede preiskave Megaspeeda že več kot leto pred tem. Nvidia je navedla, da redno komunicira z uradniki.
Časnik je ob sklicevanju na pet zaposlenih pri Nvidii poročal tudi o Huangovem razmerju s podpredsednico, ki mu je neposredno poročala. Reuters je pozneje ob navedbi dveh virov poročal še o drugem razmerju. TechCrunch navaja, da ni jasno, ali so informacije o teh odnosih dosegle Nvidiino varnostno ekipo.
Viri, na katere se sklicuje TechCrunch, navajajo, da takšna razmerja praviloma obravnavajo kadrovske službe, pravne službe in upravni odbor, ne pa varnostni oddelki. Vendar lahko po oceni varnostnih strokovnjakov osebne okoliščine, ki jih želi posameznik prikriti, ustvarijo možnost pritiska tujih obveščevalnih služb.
Varnostna tveganja niso omejena na kibernetske napade
Nicholas Eftimiades, nekdanji visoki obveščevalni uradnik in avtor knjige Chinese Espionage Operations and Tactics, je za TechCrunch povedal, da ekipe za korporativno varnost pogosto težko zaznajo takšna tveganja. Obveščevalne službe namreč po njegovih besedah veliko informacij pridobijo v vsakdanjih pogovorih, ne le z vdori v informacijske sisteme.
Eftimiades, ki je po lastnih navedbah izobraževal več kot tisoč strokovnjakov za korporativno varnost, je dejal, da so varnostne ekipe pogosto kadrovsko in finančno omejene. Kot razlog je navedel, da ne ustvarjajo neposrednih prihodkov, zato podjetja vanje pogosto ne vlagajo dovolj.
Don Aviv, izvršni direktor preiskovalnega podjetja Interfor International, in avtor Jeremy Hurewitz sta v komentarju za The Hill opozorila, da številna podjetja varnost še vedno razumejo predvsem kot zaščito objektov, preprečevanje kibernetskih napadov in odzivanje na fizične grožnje. Po njunem mnenju bi morale ekipe več pozornosti nameniti notranjim grožnjam, sumljivim poslovnim povezavam, nasprotjem interesov in poskusom pridobivanja občutljivih podatkov prek zaupanja vrednih osebnih stikov.
Preiskave še potekajo
Eftimiades je ob tem poudaril, da vseh dejavnosti tujih obveščevalnih služb ni mogoče preprečiti. Kot primer je navedel, da lahko že neformalna pripomba vodilnega o notranjih nesoglasjih razkrije, kdo v podjetju nasprotuje določeni odločitvi. To lahko obveščevalnim službam nakaže, na katere osebe bi se lahko osredotočile.
Omenil je tudi naprave IMSI catcher, ki posnemajo mobilne bazne postaje in lahko zajamejo povezave bližnjih telefonov. Po njegovih besedah ni znano, ali so bile takšne naprave uporabljene proti Huangu.
Kaj je Nvidiina varnostna ekipa vedela o zadevah, povezanih z Megaspeedom in domnevnimi Huangovimi razmerji, ter ali bi lahko ukrepala, naj bi bilo jasneje po zaključku neodvisne preiskave upravnega odbora in zveznih preiskav, navaja TechCrunch.

