# Disrupt 2026: umetna inteligenca v središču razprav o čipih, programski opremi in nadzoru
**TechCrunch Disrupt 2026 bo med 13. in 15. oktobrom v San Franciscu združil vodilne predstavnike AI industrije, proizvajalce strojne opreme, razvijalce programske opreme in vlagatelje. Ključne razprave se bodo vrtele okoli vprašanja, ali lahko umetna inteligenca še naprej raste po sedanjem modelu – in kdo bo ob tem nadzoroval infrastrukturo, podatke ter uporabo tehnologije.**
TechCrunch je objavil program glavnega odra konference Disrupt 2026, ki bo potekala v Moscone Westu v San Franciscu. Čeprav program vključuje teme od električnih vozil in biotehnologije do družbenih omrežij in tveganega kapitala, je umetna inteligenca očitno ena njegovih osrednjih niti.
Na Disrupt Stage bodo med drugim nastopili Andrew Feldman iz Cerebrasa, soustanoviteljici podjetja Ricursive Intelligence Anna Goldie in Azalia Mirhoseini, izvršni direktor Flock Safety Garrett Langley ter izvršni direktor Replita Amjad Masad. Njihove razprave odpirajo štiri ključna vprašanja razvoja AI: računsko moč, strojno opremo, avtomatizacijo razvoja programske opreme in družbene posledice sistemov za nadzor.
Cerebras in vprašanje: ali lahko AI še naprej raste?
Andrew Feldman, izvršni direktor podjetja Cerebras, bo spregovoril o enem ključnih vprašanj sedanjega AI cikla: ali je nadaljnje skaliranje modelov sploh vzdržno. Veliki jezikovni modeli in drugi generativni sistemi zahtevajo vse več računske moči, električne energije, podatkov in investicij v podatkovne centre.
To ni le tehnično vprašanje. Od odgovora je odvisno, ali se bo napredek pri temeljnih modelih nadaljeval predvsem z gradnjo večjih sistemov ali pa bo industrija potrebovala učinkovitejše arhitekture, bolj specializirane čipe in nove pristope k učenju modelov.
Cerebras sodi med podjetja, ki poskušajo odgovor iskati v strojni opremi, posebej prilagojeni zahtevam AI. Feldmanova razprava bo zato relevantna tudi za širše vprašanje: ali bo prihodnja konkurenčna prednost AI podjetij izhajala predvsem iz boljših modelov ali iz nadzora nad infrastrukturo, na kateri ti modeli delujejo.
Ko AI začne načrtovati lastno strojno opremo
Anna Goldie in Azalia Mirhoseini iz Ricursive Intelligence bosta predstavili še radikalnejšo možnost: sisteme umetne inteligence, ki lahko pomagajo načrtovati strojno opremo, na kateri se nato sami izvajajo.
Takšna smer razvoja kaže na zbliževanje programske in strojne plasti AI. Današnji napredek pogosto omejujejo dolgi razvojni cikli čipov, razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti in energetska učinkovitost podatkovnih centrov. Če bi AI lahko sodelovala pri optimizaciji arhitekture čipov, razporejanju računske moči ali zasnovi specializiranih pospeševalnikov, bi se lahko razvojni procesi bistveno pospešili.
Gre za pomembno temo tudi zato, ker se tekma za AI vse bolj seli izključno iz programske opreme v področje polprevodnikov, podatkovnih centrov in energetike. Model sam po sebi ni dovolj: za njegovo učenje in uporabo so potrebni čipi, elektrika, omrežja in dostop do infrastrukture.
AI spreminja razvoj programske opreme
Amjad Masad, izvršni direktor podjetja Replit, bo na Disruptu obravnaval vpliv AI na ustvarjanje programske opreme. Generativna AI razvijalcem že pomaga pri pisanju kode, odpravljanju napak, testiranju in dokumentiranju, hkrati pa platforme, kot je Replit, odpirajo razvoj aplikacij tudi ljudem brez klasičnega programerskega znanja.
Ključno vprašanje ni več samo, ali lahko AI napiše kodo. Pomembnejše postaja, kako se bo spremenila vloga razvijalcev. Ti se bodo lahko manj ukvarjali z rutinskim pisanjem kode in bolj z načrtovanjem sistemov, preverjanjem kakovosti, varnostjo ter razumevanjem poslovnega problema.
Hkrati se odpirajo tudi tveganja. Hitrejše ustvarjanje programske opreme lahko pomeni več inovacij, a tudi več slabo preverjene kode, varnostnih ranljivosti in aplikacij brez jasne odgovornosti. Zato bo avtomatizacija razvoja zahtevala več, ne manj pozornosti pri varnosti in upravljanju AI sistemov.
AI, nadzor in javna varnost
Druga plat razvoja AI bo v ospredju pogovora z Garrettom Langleyjem, izvršnim direktorjem podjetja Flock Safety. Tema bo povezava med umetno inteligenco, nadzorom in javno varnostjo.
AI sistemi za analizo videoposnetkov, prepoznavanje vzorcev in avtomatizirano spremljanje lahko organom pregona ter občinam pomagajo pri hitrejšem odzivanju na incidente. Toda prav takšne tehnologije sprožajo vprašanja zasebnosti, transparentnosti, pristranskosti algoritmov in obsega zbiranja podatkov.
To je pomemben opomnik, da se prihodnost AI ne bo odločala samo v laboratorijih in podatkovnih centrih. Odločala se bo tudi v zakonodaji, javnih ustanovah in družbenem dogovoru o tem, katere uporabe tehnologije so sprejemljive.
Kaj to pomeni za slovensko AI skupnost?
Za slovenske raziskovalce, razvijalce in ustanovitelje AI podjetij so teme Disrupta relevantne predvsem zato, ker nakazujejo smer globalne konkurence. Uspeh na področju umetne inteligence ne bo odvisen zgolj od razvoja aplikacij, temveč tudi od dostopa do računske infrastrukture, kakovostnih podatkov, specializiranega znanja in zaupanja uporabnikov.
Slovenska podjetja pri tem verjetno ne bodo tekmovala z največjimi tehnološkimi korporacijami pri gradnji podatkovnih centrov ali razvoju lastnih čipov. Priložnost pa imajo pri specializiranih rešitvah: industrijskih AI sistemih, zdravstvu, energetiki, jezikovnih tehnologijah, kibernetski varnosti in uporabi AI v javnih storitvah.
Razprave na Disruptu zato niso zanimive le kot napoved novih izdelkov. Kažejo, da se AI ekosistem premika proti tesnejši povezavi modelov, infrastrukture in odgovorne uporabe. Za manjše tehnološke ekosisteme bo ključno, da v tej spremembi ne ostanejo zgolj uporabniki tujih modelov, ampak razvijejo lastno strokovno znanje in nišne rešitve z globalnim potencialom.
Konferenca TechCrunch Disrupt 2026 bo poleg glavnega odra gostila še Startup Battlefield, v katerem se bodo startupi potegovali za 100.000 dolarjev nepovratnih sredstev brez lastniškega deleža. TechCrunch napoveduje več kot 200 srečanj, več kot 250 govorcev in več kot 300 razstavljajočih zagonskih podjetij.
