Razvoj umetne inteligence vse bolj omejuje vprašanje, ki ni povezano le z modeli in podatki, temveč z električno energijo, grafičnimi procesorji in hitrostjo gradnje podatkovnih centrov. Veliki jezikovni modeli, sistemi za generiranje slik in videa ter vse več aplikacij za poslovno uporabo potrebujejo ogromne količine računske moči – tako za učenje modelov kot za njihovo vsakodnevno izvajanje oziroma inferenco.
Prav na tem presečišču deluje Crusoe. Podjetje, ki gradi infrastrukturo za umetno inteligenco, je v krogu financiranja serije F zbralo 3,9 milijarde dolarjev, s čimer je njegovo vrednotenje doseglo 30,9 milijarde dolarjev. Gre za eno večjih naložb v podjetje, usmerjeno v infrastrukturo za AI, in znak, da vlagatelji računsko infrastrukturo vidijo kot eno ključnih ozkih grl nadaljnjega razvoja umetne inteligence.
Krog so vodili Atreides Management, Mubadala Capital in Valor Equity Partners. Med sodelujočimi vlagatelji so bili tudi Founders Fund, GIC, Nvidia, Qatar Investment Authority, Radical Ventures in TPG.
Od velikih kampusov do modularnih »tovarn UI«
Crusoe bo sredstva namenil financiranju obstoječih projektov podatkovnih centrov, med katerimi je tudi velik objekt v Abilenu v Teksasu, ki ga uporablja OpenAI. Hkrati podjetje razvija manjše modularne podatkovne centre, imenovane Spark, ki jih opisuje kot »tovarne umetne inteligence«.
Klasični podatkovni centri so običajno veliki, kapitalsko intenzivni in počasni projekti. Zahtevajo zemljišča, priključitev na električno omrežje, kompleksno hlajenje, dolgotrajne postopke dovoljenj ter veliko gradbeno delovno silo. Za podjetja, ki potrebujejo dodatne GPU-zmogljivosti v nekaj mesecih in ne v več letih, je takšen tempo lahko resna omejitev.
Enote Spark naj bi Crusoe izdeloval v lastnih obratih, nato pa jih s tovornjaki prepeljal do lokacije in priključil na večje vire energije. Tak pristop ne pomeni, da lahko modularne enote v celoti nadomestijo hiperskalne podatkovne centre, lahko pa omogoči hitrejše dodajanje zmogljivosti tam, kjer je električna energija na voljo.
Za uporabnike AI to pomeni predvsem več prilagodljivosti. Podjetje lahko hitreje namesti GPU-infrastrukturo za učenje modelov, izvajanje inferenc ali oboje. Modularnost bi lahko bila uporabna tudi pri postavitvah bližje virom podatkov, čeprav Crusoe v objavi konkretnih primerov takšne edge uporabe ni navedel.
Posel z GPU-ji, prostorom in inferenco
Crusoe prihodke ustvarja na treh ravneh. Strankam oddaja prostor v podatkovnih centrih, kjer te uporabljajo lastne grafične procesorje; oddaja tudi lastne GPU-je; obenem prodaja računsko moč za inferenco, torej izvajanje že naučenih AI-modelov.
Tak model Crusoe postavlja med graditelje infrastrukture in ponudnike storitev v oblaku. Podjetja, kot so OpenAI, Meta, Microsoft in Oracle, ne potrebujejo nujno le zgradbe s strežniki, temveč zanesljiv dostop do velikih količin GPU-jev, električne energije in omrežne infrastrukture. V času, ko je dostop do naprednih grafičnih procesorjev omejen, je sposobnost hitrega zagotavljanja računske kapacitete pomembna konkurenčna prednost.
Crusoe je po poročanju Bloomberga nedavno podpisal tudi petletno pogodbo v vrednosti 13 milijard dolarjev s kvantitativnim trgovskim podjetjem Jane Street. Pogodba vključuje dobavo GPU-jev in infrastrukture za umetno inteligenco, kar kaže, da povpraševanje po takšni zmogljivosti ni omejeno zgolj na razvijalce temeljnih modelov.
Od rudarjenja kriptovalut do infrastrukture za AI
Posebnost Crusoejeve zgodbe je njegov izvor. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2018 kot rudar kriptovalut, pri čemer je uporabljalo energijo iz sežganega oziroma odvečnega zemeljskega plina na naftnih in plinskih lokacijah. Kasneje se je preusmerilo v infrastrukturo za umetno inteligenco.
Ta izkušnja je pomembna, ker je podjetju dala znanje o povezovanju računske infrastrukture z energetskimi viri. Crusoejeva strategija temelji na ideji, da prihodnost AI ne bo odvisna samo od dostopa do čipov, ampak od upravljanja celotne verige – od proizvodnje oziroma dostopa do električne energije do računske storitve, ki jo uporablja AI-model.
Soustanovitelj in izvršni direktor podjetja je to povzel z izjavo, da bo za obdobje obilja, ki ga lahko prinese umetna inteligenca, potrebno »nadzorovati infrastrukturo od elektronov do žetonov«.
Naložba v naslednjo plast AI-ekonomije
Crusoe je pred desetimi meseci zbral 1,38 milijarde dolarjev pri vrednotenju 10 milijard dolarjev. Hitri skok na 30,9 milijarde dolarjev kaže, kako močno so se pričakovanja glede AI-infrastrukture povečala.
Podjetje je v upravni odbor imenovalo še finančnega direktorja Cloudflara Thomasa Seiferta, partnerja in glavnega investicijskega direktorja družbe Primary Digital Infrastructure Billa Steina ter ustanovitelja podjetja Redwood Materials JB-ja Straubela.
Crusoe se je po poročanju družbe Axios sestal tudi z Goldman Sachsom in Morgan Stanleyjem glede morebitne javne ponudbe delnic. Toda pomembnejše od vprašanja IPO je širše sporočilo naložbe: AI tekma se ne odvija le med razvijalci modelov. Odvija se tudi med podjetji, ki lahko zagotovijo električno energijo, hladilne sisteme, podatkovne centre in GPU-je dovolj hitro, zanesljivo ter v velikem obsegu.
Če bo Crusoeju uspelo učinkovito povezati velike podatkovne centre z modularnimi zmogljivostmi, bi lahko prispeval k hitrejšemu in prožnejšemu dostopu do računske moči. To samo po sebi ne demokratizira razvoja umetne inteligence, vendar lahko zmanjša enega največjih praktičnih zadržkov: pomanjkanje infrastrukture, na kateri AI sploh deluje.
