# Ko rast umetne inteligence trči ob lokalne skupnosti: Philadelphia zahteva moratorij na podatkovne centre
Umetna inteligenca potrebuje vse več računske moči – za učenje velikih jezikovnih modelov, poganjanje generativnih orodij in vsakodnevno izvajanje poizvedb uporabnikov. Toda infrastruktura, ki to omogoča, vse pogosteje postaja lokalno politično vprašanje: v Philadelphii prebivalci in okoljske organizacije zahtevajo moratorij na podatkovne centre, saj se bojijo novih pritiskov na električno omrežje, kakovost zraka, zaloge vode in zdravje skupnosti.
Več kot sto ljudi se je na shodu pred mestno hišo v Philadelphii zbralo v podporo kampanji **No Data Centers in Philly**. Njihova zahteva je jasna: mesto naj pred odobritvijo novih projektov ustavi postopke in preveri, kakšne posledice bi imela gradnja objektov, ki so vse bolj ključni za razmah umetne inteligence.
Po poročanju TechCruncha uradnih predlogov za gradnjo podatkovnih centrov v mestu še ni, oblasti pa so že opredelile dve potencialni lokaciji: eno na severovzhodu Philadelphie in drugo v soseski Grays Ferry na jugozahodu mesta.
AI ne živi v oblaku, ampak v fizični infrastrukturi
Izraz »oblak« pogosto prikrije fizično realnost digitalnih storitev. Sistemi umetne inteligence potrebujejo strežniške gruče, napredne grafične procesorje, omrežno opremo, hladilne sisteme in zanesljive vire električne energije. Predvsem učenje velikih modelov zahteva koncentrirano računsko zmogljivost, medtem ko množična uporaba AI ustvarja stalno porabo energije pri inferenci – torej pri vsakem odgovoru klepetalnega robota, ustvarjeni sliki ali avtomatizirani analizi.
Zato gradnja podatkovnih centrov ni več le odziv na rast spletnih storitev in pretakanja videa. Postaja del tekmovanja tehnoloških podjetij in držav za prevlado na področju AI. BloombergNEF po navedbah TechCruncha napoveduje, da bodo ameriški podatkovni centri do leta 2035 porabili več zemeljskega plina kot Nemčija in Japonska skupaj. Napoved je skoraj dvakrat višja od tiste, ki jo je družba objavila devet mesecev prej.
Za skupnosti v bližini predvidenih objektov vprašanje zato ni abstraktno: kdo bo imel koristi od AI infrastrukture in kdo bo nosil njen okoljski strošek?
Grays Ferry in spomin na rafinerijo
Eden vidnejših obrazov kampanje je Shawmar Pitts, vodilni soizvršni direktor okoljske organizacije Philly Thrive in dolgoletni prebivalec Grays Ferryja. Odraščal je v bližini nekdanje rafinerije Philadelphia Energy Solutions, ki je bila nekoč največja na vzhodni obali ZDA in je dnevno predelala do 335.000 sodov surove nafte. Obrat so zaprli po eksploziji leta 2019.
Pitts je za TechCrunch povedal, da je ob informacijah organizacije Philly Thrive začel povezovati pogoste zdravstvene težave v svoji okolici z življenjem ob rafineriji.
»Ko sem prebral seznam bolezni, sem pomislil: to ima moja mama, to moja sestra, za tem trpi sosed. V vsaki hiši je nekdo s čim s tega seznama,« je dejal.
Aktivisti ne trdijo, da je podatkovni center neposredno primerljiv z veliko naftno rafinerijo. Njihov argument je predvsem zgodovinski in previdnostni: skupnosti, ki so že živele s posledicami industrijskega onesnaževanja, ne želijo znova sprejeti obsežne infrastrukture, ne da bi vnaprej vedele, kako bo vplivala na njihovo okolje.
Elektrika je le del okoljskega vprašanja
Največ pozornosti običajno pritegne poraba električne energije. Podatkovni centri za AI namreč ne potrebujejo le veliko energije, temveč jo potrebujejo neprekinjeno in zanesljivo. Kadar omrežje tega ne more zagotavljati, pridejo v poštev rezervni generatorji, pogosto na dizelsko gorivo ali zemeljski plin.
Odvetnica organizacije Clean Air Council Annie Fox je na shodu opozorila, da tipični načrtovani podatkovni center v Pensilvaniji vključuje na stotine dizelskih motorjev. Čeprav naj bi bili prvenstveno namenjeni izrednim primerom, se lahko njihova uporaba poveča ob preobremenjenem omrežju in vročinskih valovih.
Poleg elektrike aktivisti izpostavljajo še več vprašanj:
– **Poraba vode:** številni podatkovni centri uporabljajo vodo za hlajenje strežnikov. Obseg porabe je odvisen od izbrane tehnologije in lokalnega podnebja, vendar je lahko pomemben v okoljih, kjer so vodni viri že obremenjeni.
– **Hrup:** ventilatorji, hladilni sistemi, transformatorji in rezervni generatorji lahko povzročajo stalni hrup, ki je za bližnje prebivalce pomembnejši od same vizualne podobe objekta.
– **Toplotni vpliv:** podatkovni centri ustvarjajo velike količine odpadne toplote. Del je mogoče uporabiti za daljinsko ogrevanje ali industrijske procese, vendar takšne rešitve niso samoumevne.
– **Strojna oprema in e-odpadki:** tekma za zmogljivejše AI-sisteme pospešuje menjavo grafičnih procesorjev, strežnikov in druge opreme. To odpira vprašanja življenjske dobe naprav, popravljivosti ter ravnanja z elektronskimi odpadki.
Donna Greenberg, prebivalka Philadelphie, je za TechCrunch dejala, da jo poleg onesnaževanja skrbi tudi poraba vode in elektrike ter širši nadzorni potencial podatkovne infrastrukture. »Skrbi me, da bodo porabljali vodo in elektriko, ki ju potrebujejo ljudje in soseske,« je povedala.
Kaj pravijo zagovorniki podatkovnih centrov?
V predstavljenem poročilu ni neposrednega odziva podjetja, ki bi v Philadelphii gradilo podatkovni center, saj konkretni projekt še ni uradno vložen. Zato ni mogoče pošteno pripisati specifičnih izjav posameznemu investitorju.
Zagovorniki takšnih projektov sicer običajno navajajo več argumentov. Podatkovni centri lahko povečajo davčne prihodke, ustvarijo gradbena delovna mesta ter spodbudijo naložbe v električno in telekomunikacijsko infrastrukturo. Tehnološka podjetja pogosto poudarjajo tudi nakup elektrike iz obnovljivih virov, učinkovitejše hlajenje, uporabo nepitne ali reciklirane vode ter možnost uporabe odpadne toplote.
Vendar imajo ti ukrepi omejitve. Pogodbeni nakup obnovljive energije na primer še ne pomeni nujno, da je podatkovni center v vsaki uri dejansko napajan z nizkoogljično elektriko iz lokalnega omrežja. Prav tako so učinki na vodo, hrup in lokalno omrežje odvisni od konkretne lokacije, načina hlajenja, energetskega vira ter transparentnosti investitorja.
Ključno vprašanje zato ni zgolj, ali je podatkovni center energetsko učinkovit, temveč ali lahko lokalno okolje prenese njegovo dodatno porabo in ali bodo koristi projekta dovolj neposredne za skupnost, ki živi ob njem.
Moratoriji kot odgovor na hiter razvoj AI infrastrukture
Philadelphia ni osamljen primer. Po navedbah TechCruncha so moratorije oziroma začasne omejitve za podatkovne centre sprejela tudi ameriška mesta Denver, Indianapolis, Asheville, Charlotte in Reno. Takšni ukrepi praviloma ne pomenijo trajne prepovedi, temveč poskus, da mestne oblasti pridobijo podatke o porabi energije, vodi, hrupu, zemljiščih in vplivih na omrežje, preden sprejmejo nove prostorske ali investicijske odločitve.
V New Yorku je guvernerka Kathy Hochul po poročanju TechCruncha podpisala izvršni ukaz, ki začasno omejuje odobravanje novih dovoljenj za velike projekte. Ob tem je poudarila, da tehnološki napredek ne bi smel prinašati višjih računov za energijo, izgube vodnih virov ali dodatnega hrupa.
Takšen pristop vse bolj odraža novo realnost AI gospodarstva: podatkovni centri so strateška infrastruktura, vendar niso več politično nevidni objekti na obrobju mest.
Kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo?
Podobna dilema se krepi tudi v Evropi. Evropska unija želi povečati digitalno in AI-zmogljivost, hkrati pa si je zastavila podnebne cilje ter zahteva učinkovitejšo rabo energije. Prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti uvaja več transparentnosti za večje podatkovne centre, vključno s poročanjem o energetski učinkovitosti, porabi energije, vodi in drugih kazalnikih trajnosti.
Za Slovenijo je vprašanje relevantno predvsem zaradi omejene velikosti elektroenergetskega sistema, prostorskih omejitev in občutljivosti lokalnih vodnih virov. Če bo rast AI povečala potrebo po lokalnih ali regionalnih računalniških zmogljivostih, bodo tudi slovenske občine morale odgovoriti na podobna vprašanja kot Philadelphia: kakšna infrastruktura je sprejemljiva, kje naj stoji, iz katerih virov bo dobivala elektriko in kakšne javne koristi mora zagotoviti.
Razprava o podatkovnih centrih tako ni razprava proti umetni inteligenci. Je razprava o pogojih, pod katerimi naj se AI razvija. Prebivalci Philadelphie zahtevajo, da se ti pogoji določijo pred gradnjo – ne potem, ko so energetske, okoljske in družbene posledice že del vsakdana.
