# Boj za zeleno UI: Massachusetts od podatkovnih centrov zahteva 100-odstotno čisto energijo
Razvoj umetne inteligence ni več samo vprašanje modelov, čipov in podatkov. Vse pomembnejše postaja vprašanje elektrike. Učenje velikih jezikovnih modelov, poganjanje generativne UI in širitev oblačnih storitev zahtevajo izjemno računsko moč, zato podatkovni centri hitro postajajo ena ključnih energetskih in okoljskih tem tehnološke industrije.
Massachusetts je zato uvedel stroga pravila za velike podatkovne centre. Po izvršnem ukazu guvernerke Maure Healey bodo morali novi centri z največjo odjemno močjo nad 25 megavatov svojo celotno porabo elektrike pokriti s čisto proizvodnjo energije.
Po pojasnilu urada guvernerke to pomeni 100-odstotno kritje porabe s čisto energijo, kar je pomembno strožje od splošnega energetskega standarda zvezne države.
Podatkovni centri bodo morali prinesti tudi energijo
Guvernerka Healey želi, da bi veliki podatkovni centri čisto elektriko, kjer je mogoče, proizvajali neposredno na lokaciji. Če to ne bo izvedljivo, bodo morali investitorji financirati novo proizvodnjo električne energije v bližini ali prispevati v sklad za zaščito odjemalcev elektrike.
Praktično to pomeni, da razvijalec velike UI infrastrukture ne bo mogel zgolj priključiti objekta na obstoječe omrežje in pričakovati, da bo strošek dodatnih zmogljivosti prevzel javni sistem oziroma drugi odjemalci. Investicija v podatkovni center bo po novem tesneje povezana z investicijo v proizvodnjo energije.
Massachusetts med odobrenimi čistimi viri navaja predvsem sončno, vetrno in hidroenergijo. V članku TechCruncha ni navedeno, ali in pod kakšnimi pogoji bi se med upravičene vire uvrščali tudi jedrska ali geotermalna energija, zato bo veliko odvisno od konkretnih izvedbenih pravil regulatorjev.
Za podjetja, ki gradijo infrastrukturo za UI, to lahko pomeni višje začetne stroške, daljše postopke umeščanja v prostor in zahtevnejše pogodbe z energetskimi partnerji. Del teh stroškov bi se lahko posredno prelil tudi v cene oblačnih storitev, računskih zmogljivosti in dostopa do zmogljivih modelov UI.
Po drugi strani lahko takšna ureditev pospeši vlaganja v lokalne obnovljive vire, hranilnike energije, učinkovitejše hlajenje in boljše upravljanje porabe. Podatkovni centri, zlasti tisti za učenje in poganjanje UI modelov, imajo namreč relativno predvidljive, velike in neprekinjene potrebe po elektriki. To ustvarja pritisk za razvoj stabilnejših čistih energetskih rešitev.
Zakaj se pravila zaostrujejo prav zdaj?
Rast podatkovnih centrov odpira vprašanja, ki segajo precej dlje od same tehnologije. Lokalne skupnosti opozarjajo na obremenitev električnih omrežij, rabo prostora, potencialno porabo vode za hlajenje ter vpliv na cene elektrike. Ko se veliki porabniki priključujejo na omrežje hitreje, kot se gradi nova proizvodnja in prenosna infrastruktura, se lahko stroški okrepitve sistema prenesejo na širšo javnost.
V Massachusettsu je zato guvernerka hkrati ustavila obravnavo vlog za oprostitev prometnega davka za podatkovne centre, da bi regulatorji dobili čas za uvedbo novih pravil. Občinam je naročila tudi, naj se izogibajo podpisovanju pogodb o nerazkrivanju informacij, kar nakazuje zahtevo po večji preglednosti pri velikih infrastrukturnih projektih.
Massachusetts ni osamljen primer. New York je julija ustavil gradnjo novih podatkovnih centrov z močjo 50 megavatov ali več, medtem ko je Teksas avgusta napovedal strožji nadzor nad novimi projekti prek javne komisije za energetiko in upravljavca omrežja ERCOT.
Evropski in slovenski pogled
Podobna vprašanja se že postavljajo tudi v Evropski uniji. Prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti uvaja zahteve glede poročanja za večje podatkovne centre, pri čemer morajo centri z nazivno vhodno močjo nad 500 kilovatov poročati o porabi energije, energetski učinkovitosti, rabi vode in deležu obnovljivih virov.
EU za zdaj ne uvaja enotne zahteve, primerljive z massachusettskim 100-odstotnim kritjem porabe s čisto energijo. Vendar smer razvoja kaže k večji preglednosti, primerljivosti in pritisku na učinkovitost infrastrukture.
Za Slovenijo in širšo regijo je to lahko opozorilo in priložnost. Če bo UI potrebovala vse več lokalnih računskih zmogljivosti, bodo ključni ne le podatkovni centri, ampak tudi dostop do čiste energije, učinkovito hlajenje, omrežne povezave in usposobljeni izvajalci. Slovenska podjetja bi lahko priložnost iskala v programski opremi za upravljanje porabe, sistemih hlajenja, hranilnikih energije in optimizaciji delovanja podatkovnih centrov.
Massachusetts tako odpira pomembno vprašanje za celotno industrijo: ali bo širitev umetne inteligence temeljila na zgolj večji porabi elektrike ali pa bo pospešila gradnjo čistejše, učinkovitejše in preglednejše digitalne infrastrukture?
