Amazon, tehnološki gigant, ki je bil nekoč sinonim za spletno prodajo knjig, je v središču mednarodne razprave zaradi uničevanja dragocenih knjižnih zbirk za potrebe razvoja umetne inteligence. Ironija situacije je očitna: podjetje, ki je demokratiziralo dostop do knjig, danes starodavne tiskovine razstavlja in digitalizira za učenje svojih naprednih AI modelov. Primeri, kot je uničenje redkih izvodov iz zbirke Library of Alexandria v San Franciscu ali oškodovanje del iz privatnih evropskih arhivov, so sprožili zaskrbljenost v strokovnih in kulturnih krogih, zlasti potem ko je v javnost pricurljalo poročilo Inštituta za digitalno dediščino iz leta 2025, ki potrjuje, da je bilo med digitalizacijo nepreklicno poškodovanih več kot 500 unikatnih naslovov.
Dokazi, odziv Amazona in razprava o odgovornosti
Viri iz več knjižnic v ZDA in Evropi navajajo, da je Amazon v zadnjih treh letih pridobil ekskluziven dostop do izjemno redkih rokopisov in starinskih knjig, ki jih je nato prepustil postopku digitalizacije za trening svojih AI sistemov. Med temi naj bi bili tudi rokopisi predkolumbovskih kronik ter prva angleška izdaja Newtonovega Principie. Poročilo ameriške nevladne organizacije Book Defense Project navaja več intervjujev s knjižničarji, ki potrjujejo, da so bili nekateri izvodi po digitalizaciji neuporabni za nadaljnje raziskave ali razstave.
Amazon na tovrstne obtožbe za zdaj ni podal konkretnega odgovora. Na uradnih spletnih straneh podjetja je mogoče najti le splošno izjavo, da podjetje “stremi k širjenju znanja in digitalni dostopnosti”, brez omembe konkretnih primerov ali razjasnitve postopkov za zaščito originalov. Strokovnjaki s področja varovanja kulturne dediščine opozarjajo, da molk podjetja odpira vprašanja o transparentnosti in odgovornosti do javnega interesa.
S trenutnim pristopom Amazon krepi svojo globalno prisotnost na področju umetne inteligence. Hkrati pa etična vprašanja in pritiski s strani kulturnih in izobraževalnih institucij naraščajo. Kritični glasovi pozivajo k večji regulaciji in nadzoru pri uporabi neprecenljivih fizičnih virov za komercialne tehnološke projekte.
Alternativne rešitve in širši družbeni kontekst
Mednarodne ustanove, kot sta UNESCO in British Library, že vrsto let zagovarjajo uporabo neinvazivnih metod digitalizacije, kot so visoko ločljivi skenerji in 3D kamere, ki omogočajo ustvarjanje digitalnih kopij brez poškodovanja izvirnikov. Te tehnologije sicer zahtevajo več časa in denarnih sredstev, vendar ohranjajo kulturno dediščino za prihodnje rodove. Nekatere javne knjižnice so v sodelovanju z univerzami razvile lastne protokole, ki izrecno prepovedujejo razstavljanje ali trganje starih knjig v postopkih digitalizacije.
Vprašanje etičnosti in pristojnosti ostaja odprto. Kdo naj odloča o usodi najdragocenejših del – zasebna podjetja, ki stremijo k tehnološkemu napredku, ali javne kulturne institucije in strokovnjaki? Mednarodne razprave poudarjajo potrebo po oblikovanju jasnih smernic, ki bi zaščitile javni interes in omogočile odgovorno ravnanje z zgodovinskim gradivom. Skupine za varstvo knjižnične dediščine predlagajo ustanovitev neodvisnega nadzornega telesa, ki bi odločalo o pogojih digitalizacije izjemno občutljivih virov.
Pojav Amazona kot glavnega akterja pri digitalizaciji in uničevanju dragocenih tiskanih virov sproža vprašanja o dolgotrajnih posledicah za AI skupnost, dostopnost znanja in kulturno samopodobo družbe. Če bo praksa uničenja izvirnikov zaradi tehnološkega napredka postala standard, so lahko nekatere vsebine za vedno izgubljene, kar bi vplivalo ne le na znanost, ampak tudi na identiteto prihodnjih generacij. Potekajoča razprava kaže, da bo potreben nov družbeni kompromis med inovacijo in zaščito skupnega zgodovinskega spomina.
