Predstavljajte si, da državni uradnik v Ljubljani pripravi povzetek zakonskega predloga s pomočjo umetne inteligence, podobno kot to že počnejo v evropskih institucijah ali ameriškem kongresu. Je tak način dela prihodnost tudi za Slovenijo in kako daleč smo v primerjavi z državami, kjer so AI orodja že postala del vsakdana parlamentarnih postopkov? Hitrost, transparentnost in zanesljivost so v središču debate, vendar so pomisleki še vedno izraziti.
Konkretni primeri uporabe in zakonodajni okvir
V Sloveniji je uporaba umetne inteligence v javni upravi še v začetni fazi. Po podatkih Ministrstva za digitalno preobrazbo trenutno ni sistemske uporabe ChatGPT ali sorodnih orodij v Državnem zboru, a se pilotni poskusi pojavljajo v nekaterih občinah in vladnih agencijah. V tujini, še posebej v ZDA, so primeri bolj oprijemljivi. Ameriški kongresniki so, kot poroča več medijev, začeli uporabljati ChatGPT za pripravo osnutkov govorov, analiz zakonodajnih predlogov in celo za komunikacijo z volivci. Po poročilu Evropske komisije umetna inteligenca pripomore k zmanjšanju administrativnega bremena in povečuje učinkovitost, saj do 45 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju v državah članicah že uporablja ali preizkuša AI orodja.
Slovenija se pri urejanju teh vprašanj opira na evropski pravni okvir. Najpomembnejši je novi EU AI Act, ki uvaja stroge standarde za uporabo umetne inteligence v javnih institucijah, vključno s pravili o transparentnosti, varstvu podatkov in preprečevanju diskriminacije. Vlada je leta 2023 sprejela Strategijo za razvoj umetne inteligence do leta 2027, kjer so začrtani cilji glede etične uporabe AI, izobraževanja javnih uslužbencev in razvoja digitalnih veščin.
V praksi to pomeni, da so slovenske institucije previdne pri uvajanju umetne inteligence, predvsem zaradi odprtih vprašanj glede varnosti podatkov in možnosti nenamernih napak v pravnih postopkih. V Nacionalnem svetu za etiko umetne inteligence poudarjajo, da je treba ob vsakem poskusu uvedbe teh orodij zagotoviti neodvisen nadzor in jasno opredeljene odgovornosti.
Izzivi, omejitve in pogledi v prihodnost
Uporaba ChatGPT in sorodnih orodij v javnem sektorju odpira vprašanja o zanesljivosti in pristranskosti rezultatov. Znano je, da tovrstni sistemi občasno generirajo vsebine, ki niso popolnoma točne ali so celo zavajajoče. V javnih razpravah se pojavljajo skrbi, da bi se lahko v zakonodajnih postopkih pojavile “halucinacije AI”, ki bi vplivale na pravno veljavnost pripravljenih aktov. Po podatkih raziskave Evropske agencije za varnost omrežij in informacij je 63 odstotkov strokovnjakov v Evropski uniji zaskrbljenih glede morebitnih napak in pomanjkanja transparentnosti pri avtomatiziranih pravnih analizah.
Poleg tega je eden večjih izzivov usposabljanje kadra. Javne institucije se srečujejo z izzivi interoperabilnosti različnih sistemov, pomanjkanjem standardiziranih postopkov in potrebo po neprestanem izobraževanju zaposlenih. Po poročilu Statističnega urada RS manj kot 20 odstotkov slovenskih državnih uslužbencev ocenjuje, da imajo zadostne digitalne kompetence za vsakdanjo uporabo naprednih AI orodij.
Slovenija bo morala v prihodnjih letih najti ravnovesje med željo po digitalizaciji in odgovorno, etično uporabo umetne inteligence. Ključno bo spremljanje tujih praks, sprejemanje evropskih smernic in vlaganje v razvoj digitalnih znanj. Prihodnost bo odvisna od sposobnosti, kako hitro in učinkovito bomo znali prepoznati prednosti in omejitve umetne inteligence ter jih vključiti v javne procese tako, da se bodo povečali zaupanje, učinkovitost in varnost za vse državljane.
