Nedavne analize vodilnih raziskovalnih in kadrovskih agencij, kot so Gartner, LinkedIn in Eurostat, so pokazale, da ob splošni avtomatizaciji industrij prav inženirski poklici ostajajo med najbolj odpornimi na vpliv umetne inteligence. Po podatkih LinkedIna iz leta 2025 je bilo povpraševanje po programskih inženirjih višje za 14 % glede na leto poprej, medtem ko so v poročilu Gartnerja navedli, da 66 % tehničnih ekip že uporablja AI orodja za optimizacijo delovnih procesov. Praktični primeri iz podjetij, kot sta Siemens in IBM, kažejo, da so prav inženirji tisti, ki imajo ključno vlogo pri načrtovanju in nadzoru naprednih sistemov. Avtomatizacija sicer spreminja naravo njihovega dela, vendar podatki jasno potrjujejo, da človeški faktor ostaja nenadomestljiv pri razvoju in vzdrževanju kompleksnih rešitev.
Integracija AI orodij v inženirstvu in primeri iz prakse
Med najbolj uporabljanimi AI orodji v inženirskem sektorju so rešitve, kot je GitHub Copilot, ki programerjem pomaga pri generiranju kode in iskanju napak, ter platforme za avtomatizirano testiranje in simulacijo, ki temeljijo na strojnem učenju. Podjetje Siemens je v zadnjih dveh letih okrepilo uporabo AI za digitalno dvojčkanje proizvodnih procesov, kjer inženirji sodelujejo pri optimizaciji linij v realnem času. IBM Slovenija je leta 2025 uvedel interno platformo za avtomatizacijo vzdrževanja strežniških sistemov, pri čemer so inženirji razvili namenske modele za prediktivno diagnostiko.
V praksi to pomeni, da inženirji niso le uporabniki AI orodij, ampak postajajo arhitekti digitalnih rešitev. Poudarjajo, da uspešno sodelovanje človeka in stroja prinaša boljše rezultate kot popolna avtomatizacija brez človeškega nadzora. V podjetju Kolektor Group iz Idrije so na podlagi uvedbe AI rešitev reorganizirali razvojne time, pri čemer so inženirji prevzeli vodilno vlogo pri oblikovanju inovacijskih strategij.
Konkretni podatki kažejo, da 58 % podjetij, ki so v letu 2025 integrirala napredne AI rešitve, poroča o povečanju potrebe po inženirskih kadrih. Študija PwC iz aprila 2026 potrjuje, da je sodelovanje med inženirji in AI ključ za prilagodljivost podjetij na trgu. Sodelovanje z univerzami se krepi, kar dokazuje primer Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, ki v partnerstvu z IBM razvija modul za integracijo AI v inženirske procese.
Nove veščine in vloga inženirjev v prihodnosti
Razvoj AI je spodbudil premik v kompetencah, ki jih podjetja pričakujejo od inženirjev. Med najbolj iskanimi znanji so prompt engineering, MLOps, obvladovanje orodij za analizo podatkov in razumevanje etike uporabe umetne inteligence. Klasične inženirske vloge se razširjajo. Strojni inženirji danes pogosto sodelujejo pri razvoju AI algoritmov za nadzor proizvodnih naprav ali optimizacijo logistike. Programska arhitektura in zmožnost hitrega uvajanja novih AI modelov sta postali vsakodnevna realnost v številnih tehnoloških podjetjih.
Pomembno je tudi razvijanje mehkih veščin, kot so kritično razmišljanje in ustvarjalnost, saj jih umetna inteligenca še ne zna nadomestiti. Kadrovske analize LinkedIna kažejo, da podjetja v zadnjih letih poleg tehničnega znanja vse višje vrednotijo tudi komunikacijske sposobnosti in zmožnost timskega dela. To potrjuje študija Eurostata, kjer 72 % delodajalcev meni, da so mehke veščine odločilne pri integraciji AI rešitev v prakso.
Sodelovanje med univerzami in podjetji se hitro razvija. Programi, kot so skupni magistrski moduli med Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani ter podjetji IBM in Kolektor, študentom omogočajo praktično delo na projektih umetne inteligence. S tem nastaja nov profil inženirjev, ki že ob vstopu na trg posedujejo nujna znanja za digitalno prihodnost.
Kaj prinaša prihodnost za inženirje in tehnološki sektor?
Dolgotrajni trendi nakazujejo še večjo povezavo med AI in inženirskimi poklici. Raziskava Gartnerja iz junija 2026 napoveduje, da bo do leta 2030 skoraj 80 % inženirskih vlog zahtevalo vsaj osnovno znanje uporabe AI orodij. Prihodnost bo zato pripadala tistim strokovnjakom, ki bodo pripravljeni vlagati v izpopolnjevanje svojega znanja na področju umetne inteligence in razvijati veščine, ki jih tehnologija ne more nadomestiti.
Za študente inženerstva ali mlade strokovnjake to pomeni, da naj že danes iščejo priložnosti za sodelovanje pri AI projektih, izpopolnjujejo digitalno pismenost in krepijo mehke veščine. Pričakovati je, da bo hibridni pristop – kombinacija tehničnega znanja, digitalnih orodij in človeških spretnosti – odločilen za uspeh v prihodnjem desetletju.
Vloga inženirjev se spreminja iz izvajalcev v snovalce prihodnosti. Sposobnost prilagajanja in nenehnega učenja bo ostala ključna. Vprašanje, ki ga morajo nasloviti podjetja, izobraževalci in posamezniki pa je, kako zagotoviti, da razvoj umetne inteligence ostaja v službi človeka in ne obratno.
