Novo poročilo ameriške raziskovalne organizacije Pew Research Center, objavljeno junija 2026, je razkrilo, da ima umetna inteligenca v Združenih državah trenutno izjemno nizko stopnjo zaupanja. V nacionalni anketi, v kateri je sodelovalo več kot 5.000 odraslih, je le 16 odstotkov vprašanih izrazilo prepričanje, da bo AI pozitivno vplivala na družbo, medtem ko jih je kar 38 odstotkov menilo, da bo njen vpliv negativen. Ti rezultati so zaznamovali še dodatno zmanjšanje optimizma v primerjavi s preteklimi raziskavami, saj je bilo leta 2023 delež pozitivnih ocen 25 odstotkov.
Zakaj prevladuje nezaupanje: konkretni vzroki in posledice
Podrobna analiza podatkov kaže, da so glavni viri zadržanosti povezani s potencialno izgubo delovnih mest v sektorjih, kot so proizvodnja, logistika in administracija. V poročilu izstopajo bojazni, da avtomatizacija ogroža številna rutinska delovna mesta, kar povečuje pritisk na zaposlene z nižjo izobrazbo. Zaposlovanje v teh panogah že občuti posledice avtomatizacije, kar potrjujejo tudi izsledki ankete, kjer 57 odstotkov vprašanih pričakuje zmanjšanje delovnih priložnosti zaradi AI.
Močno izraženi so tudi etični pomisleki glede pristranskosti algoritmov ter nadzora nad odločitvami umetne inteligence. Kar 44 odstotkov anketirancev je izpostavilo strah pred diskriminacijo in vplivom avtomatiziranih sistemov na dostop do zaposlitve, zdravstvenih storitev in kredita. Razprava o etiki in odgovornosti podjetij, ki razvijajo AI, se zato v ZDA vse bolj zaostruje.
Vprašani so pogosto izrazili skrb glede zasebnosti in varnosti podatkov, predvsem zaradi možnosti zlorabe osebnih informacij in vdora v zasebnost. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je izrazila dvom, da bodo podjetja in vlade sposobne učinkovito zaščititi osebne podatke pred zlorabami ali kibernetskimi napadi. Strah pred nadzorom in nepooblaščenim sledenjem je še posebej prisoten pri mlajši populaciji.
Pot naprej: strategije in priložnosti za večje zaupanje
Rezultati raziskave niso le odraz razpoloženja v ZDA, temveč so pomembno opozorilo tudi za evropski prostor in Slovenijo. Nedavno sprejeta Uredba EU o umetni inteligenci, ki določa strožje standarde za preglednost, varnost in preprečevanje diskriminacije, lahko postane izhodišče za gradnjo večjega zaupanja v regiji. Ključna strategija je vpeljava neodvisnega nadzora nad algoritmi in spodbujanje razkrivanja delovanja sistemov na področjih, ki neposredno vplivajo na državljane.
V tujini se kot primer dobre prakse pogosto omenja sodelovanje med tehnološkimi podjetji, akademsko sfero in civilno družbo pri oblikovanju t. i. etičnih svetov za umetno inteligenco. Podobni multidisciplinarni odbori postajajo standard tudi pri razvoju novih produktov, saj vključujejo presojo družbenih učinkov že v fazi načrtovanja. V Sloveniji bi takšen pristop lahko zmanjšal razkorak med razvojem tehnologije in potrebami uporabnikov.
Za povečanje zaupanja v AI so ključne tudi ciljno usmerjene izobraževalne kampanje, ki naslavljajo konkretne skrbi in razlagajo koristi AI v vsakdanjih primerih, kot so zdravstvo, energetika ali javna uprava. Hkrati mora država vzpostaviti učinkovite mehanizme za obravnavo pritožb in preglednost odločitev avtomatiziranih sistemov. Le z jasnimi pravili in aktivnim vključevanjem uporabnikov bo mogoče v prihodnje izboljšati percepcijo in uporabo umetne inteligence tudi v slovenskem prostoru.
