Evropski založniki in tehnološka podjetja se v letu 2026 soočajo z novimi pravili glede uporabe novinarskih vsebin v iskalnikih, ki jih poganja umetna inteligenca. V ospredje prihajajo zahteve po jasnejšem nadzoru založnikov nad tem, kako se njihove vsebine uporabljajo v digitalnih okoljih. Ključni zakonodajni okvir za te spremembe predstavljata Uredba o umetni inteligenci (AI Act), sprejeta v začetku 2024, ter Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Copyright Directive), ki jo članice EU postopno implementirajo vse od leta 2019. Obe zakonodaji ustvarjata novo pravno in tehnično podlago za odločanje založnikov, ali dovolijo uporabo svojih vsebin v AI iskalnikih in modelih.
Konkretne zakonodajne podlage in tehnična izvedba
AI Act in DSM Copyright Directive jasno določata, da imajo založniki pravico omejiti uporabo svojih vsebin za AI namene. AI Act naslavlja izzive uporabe zaščitenih del za treniranje in delovanje umetne inteligence, DSM direktiva pa že vzpostavlja t. i. pravico založnikov (»publisher’s right«) na spletu. Ključni mehanizem uveljavljanja te pravice so tehnološke rešitve, ki založnikom omogočajo nadzor nad dostopom do svojih vsebin v kontekstu AI iskanja ter arhiviranja.
Tehnična izvedba temelji predvsem na razširitvah standardov, kot sta robots.txt in nove meta oznake. Založniki lahko s pomočjo posodobljenih navodil v datoteki robots.txt ali posebnih meta oznak v izvorni kodi določijo, ali dovolijo zajem ali uporabo svojih vsebin za treniranje jezikovnih modelov in prikaz v AI iskalnikih. Industrija trenutno usklajuje dogovor o novih standardih označevanja, ki bi ločeni od klasične indeksacije omogočili tudi izjeme prav za AI namene. Tehnični izzivi vključujejo tudi zagotavljanje, da AI sistemi razlikujejo med vsebinami, dovoljenimi za običajno spletno iskanje, in tistimi, ki so posebej prepovedane za učenje ali povzemanje.
Lansiranje teh rešitev spremljajo številna odprta vprašanja glede skladnosti in nadzora. Tehnološka podjetja opozarjajo, da bodo morali vzpostaviti nove procese za branje in spoštovanje tovrstnih oznak, hkrati pa uredbe trenutno ne določajo enotnih tehničnih protokolov za vse države EU. Pričakovati je, da bo v drugi polovici 2026 sprejeta industrijska priporočila dopolnila tudi Evropska komisija z uradnimi smernicami za implementacijo.
Vpliv na inovacije, poslovne modele in prihodnji razvoj
Tehnološka podjetja opozarjajo na tveganja za razvoj AI zaradi omejitev dostopa do podatkov. Glavni argument je, da bi strožji nadzor založnikov lahko pripeljal do »data scarcity« oziroma pomanjkanja kakovostnih besedil in informacij za treniranje novih modelov umetne inteligence, kar naj bi posebej prizadelo evropski inovacijski ekosistem. Obstaja bojazen, da se bodo oblikovali zaprti informacijski silosi, posledično pa bi lahko upadla kakovost in raznolikost odgovorov, ki jih ponujajo AI iskalniki ter druge rešitve v slovenskem in evropskem prostoru.
Na področju financ in poslovnih modelov se odpirajo povsem nova pogajanja med založniki in tehnološkimi podjetji. Založniki si prizadevajo za možnost licenciranja vsebin za AI namene, kar naj bi predstavljalo pomemben nov vir prihodkov. Prakso so v zadnjih letih že začeli uvajati v Avstraliji, Kanadi in nekaterih ameriških zveznih državah, kjer dogovori pogosto vključujejo plačilo nadomestil ali delitev prihodkov s strani velikih tehnoloških podjetij. V prihodnje se pričakuje razvoj strukturiranih shem za licenciranje, kjer bo postopek podobno pregleden kot pri običajnih avtorskih pravicah, s tem pa se krepi tudi pogajalska moč evropskih medijev.
Prihodnost prinaša nov nadzorni režim, jasnejše časovnice in vlogo regulatorjev. AI Act vstopa v uporabo v več fazah – ključni členi glede transparentnosti uporabe vsebin bodo začeli veljati konec 2026, države članice pa bodo do tedaj morale vzpostaviti nacionalne nadzorne organe za spremljanje skladnosti. Prvi učinki na medijsko in AI krajino so pričakovani v začetku 2027, ko bodo velike platforme morale prikazati podrobna poročila o načinu uporabe založniških vsebin v AI rešitvah. Regulatorji bodo imeli pomembno vlogo pri reševanju sporov, izvajanju nadzora in uvedbi kazni v primeru kršitev, kar bo dodatno okrepilo varstvo interesov evropskih medijev.
