V zadnjem letu so spletni iskalniki, ki poudarjajo varovanje zasebnosti in zavračajo prevlado umetne inteligence v rezultatih, začeli pridobivati opaznejši delež tudi na slovenskem trgu. Po podatkih Similarweb je DuckDuckGo v letu 2025 zabeležil 30-odstotno rast globalnih namestitev, raziskava Statcounter pa kaže, da se je njegov tržni delež v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih povečal za 0,3 odstotne točke in zdaj obsega 1,2 odstotka vseh iskanj. Uporabniki, predvsem tehnološko ozaveščeni posamezniki, pogosteje iščejo načine, kako zmanjšati vpliv personaliziranih AI povzetkov in zaščititi svoje podatke pred analiziranjem ter posredovanjem tretjim osebam.
Zakaj Slovenci zavračajo AI v iskalnikih
Eno izmed ključnih vprašanj, ki ga odpirajo sodobni trendi, je zaupanje v algoritme umetne inteligence, ki vse pogosteje sestavljajo odgovore namesto uporabnika. Nedavna spletna anketa Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani je pokazala, da kar 41 odstotkov slovenskih uporabnikov meni, da AI povzetki ustvarjajo pristranske ali nepopolne informacije, s čimer zmanjšujejo pluralnost virov. Zaskrbljenost se pojavlja tudi glede transparentnosti, saj je težko preveriti, na kateri osnovi so povzetki nastali, in v kolikšni meri algoritmi upoštevajo lokalne, slovenske vire.
Del uporabnikov opozarja, da vsiljeni AI rezultati zmanjšujejo informacijsko pismenost in odvračajo od kritičnega mišljenja. Ker je en sam odgovor izpostavljen na vrhu strani, je manj motivacije za preverjanje različnih virov in kontekstov, kar dolgoročno lahko vodi do zoženega pogleda na svet. Pojavljajo se tudi etični pomisleki, povezani z možnostjo manipulacije informacij in prenosom globalnih pristranskosti v slovenski digitalni prostor. Analize Evropske komisije so pokazale, da uporabniki v državah z nižjo digitalno pismenostjo hitreje ponotranjijo AI ustvarjene informacije kot nevtralne in verodostojne.
Alternativni iskalniki in slovenski kontekst
Poleg DuckDuckGo se med slovenskimi uporabniki uveljavljajo tudi drugi iskalniki, kot so Startpage, Brave Search in Ecosia. Startpage omogoča iskanje na osnovi Googlovih rezultatov, a brez sledenja ali shranjevanja podatkov, kar je še posebej zanimivo za tiste, ki želijo poznano uporabniško izkušnjo brez kompromisov glede zasebnosti. Ecosia izkorišča dobiček za pogozdovanje in privablja okoljsko ozaveščene posameznike. Brave Search pritegne z odprtokodno platformo in možnostjo izklopa AI povzetkov, kar se je v majhni anketi foruma Slo-Tech izkazalo za pomemben argument za 17 odstotkov vprašanih.
V Sloveniji sicer ni domačih alternativ, a v poslovnem okolju so opazni premiki, kjer podjetja in institucije posegajo po rešitvah za notranje iskanje, ki temeljijo izključno na lastnih podatkih. V javnosti je čedalje več debat o potrebi po večji suverenosti in transparentnosti digitalnih storitev, s čimer raste zanimanje za iskalnike, ki dajejo prednost nevtralnosti in varovanju podatkov pred globalnimi tehnološkimi velikani.
Poročila organizacije Privacy International in slovenske nevladne iniciative Zavod Danes je nov dan izpostavljajo, da več kot polovica uporabnikov ni zadovoljna s trenutnimi politikami zbiranja podatkov največjih iskalnikov in bi podprla razvoj lokalnih ali evropskih rešitev, ki bi bolje upoštevale specifične potrebe trga.
Prihodnost iskanja – med AI inovacijami in varovanjem zasebnosti
Naraščanje popularnosti nevtralnih iskalnikov kaže na premik pričakovanj uporabnikov, ki si želijo več nadzora nad načinom, kako dostopajo do informacij. Razvijalci umetne inteligence in ponudniki digitalnih storitev bodo morali odgovoriti na vprašanja transparentnosti, razložljivosti algoritmov in etične rabe podatkov, če želijo ponovno pridobiti zaupanje javnosti.
V prihodnosti je pričakovati, da bo trg iskalnikov razdeljen med uporabnike, ki iščejo hitro, personalizirano izkušnjo z uporabo AI, in tiste, ki dajejo prednost preglednosti in pluralnosti informacij. Ključno vprašanje ostaja, ali bodo velike platforme lahko ponudile dovolj odprte opcije za izklop AI funkcionalnosti in ali bodo lokalni trgi razvili lastne odgovore na trenutne izzive. Nadaljnji razvoj AI bo moral vključevati več sodelovanja z uporabniki, saj je varovanje zasebnosti postalo osrednja vrednota evropske digitalne družbe.
V slovenskem digitalnem okolju se tako odpira razprava o prihodnosti iskanja, v kateri bodo imeli nevtralnost, informacijska pismenost in suverenost podatkov vse pomembnejšo vlogo.
