Boji zaradi umetne inteligence postajajo ključna tema prihodnosti dela. Napovedi Mednarodne organizacije dela kažejo, da bi lahko do leta 2030 zaradi avtomatizacije in umetne inteligence izginilo več kot 85 milijonov delovnih mest. V ZDA je senator Josh Hawley (Republikanec iz Missourija) pred kratkim predstavil predlog zakona “Artificial Intelligence Data Center Accountability Act”, ki cilja na dodatno obdavčitev podatkovnih centrov kot neposreden odgovor na strah pred zmanjšanjem zaposlovanja zaradi razvoja AI. O tej pobudi so med prvimi poročali TechCrunch, PBS News in Politico, razprava pa že odmeva onkraj ameriških meja.
Senatorjev predlog in odzivi tehnološkega sektorja
Senator Hawley v svojem predlogu zakona, ki ga je predstavil v ameriškem kongresu, predvideva poseben davek na računalniške zmogljivosti podatkovnih centrov podjetij, kot so Microsoft, Google, Amazon in Meta. Zbrana sredstva bi usmerili v sklad za izobraževanje in prekvalifikacijo delavcev, ki bi jih umetna inteligenca lahko potisnila iz trga dela. Predlog natančno opredeljuje zavezance za davek in določa, da se ta nanaša na tiste podatkovne centre, kjer se procesirajo veliki jezikovni modeli in sistemi za avtomatizacijo.
Med največjimi kritiki predloga so Zveza za računalniško infrastrukturo (Data Center Coalition) in Združenje ameriške industrije programske opreme (BSA). Predstavniki Microsofta in Amazona so javno opozorili, da bi take davčne obremenitve lahko zavrle vlaganja v novo infrastrukturo, upočasnile razvoj učinkovitejših AI rešitev in povečale stroške za mala inovativna podjetja. Sklicujejo se tudi na poročilo organizacije Information Technology & Innovation Foundation, ki navaja, da so podobni davki v preteklosti vodili k selitvi centrov v države z bolj ugodnim okoljem.
Kritiki iz vrst progresivnih ekonomistov pa poudarjajo, da trenutni predlog ne naslavlja problematike koncentracije moči v rokah nekaj velikih korporacij. Opozarjajo, da lahko obdavčitev velikih centrov koristi predvsem tehnološkim velikanom, saj bodo ti lažje prenesli dodatne stroške kot manjša podjetja, ki vstopajo na trg.
Kontekst globalnih prizadevanj in alternative ameriškemu predlogu
Vprašanja “robot tax” in družbene odgovornosti tehnoloških podjetij obravnavajo tudi druge države. V Evropski uniji so razpravljali o različnih oblikah dajatev in prispevkov podjetij, ki uvajajo avtomatizacijo, vendar je za zdaj daleč najodmevnejši primer španska “digitalna taksa” na tehnološke velikane. Evropska komisija je leta 2021 v svojem poročilu o prihodnosti dela priporočila pilotne projekte univerzalnega temeljnega dohodka in okrepitev programov prekvalifikacij, kot alternativo neposredni obdavčitvi AI infrastrukture.
V Kanadi in Južni Koreji so obravnavali pobude za dodatno obdavčitev avtomatizacije ali AI rešitev, a so se raje odločili za povečanje javnih vlaganj v izobraževanje in subvencije za digitalno preobrazbo manjših podjetij. Mednarodne primerjave kažejo, da ni enotne rešitve na področju regulacije posledic umetne inteligence – države se odločajo glede na svoj trg dela, stopnjo digitalizacije in vpliv tehnoloških podjetij.
V Evropi se krepi razprava o kombiniranih pristopih: več držav pripravlja sklade za prehod na zelena delovna mesta in digitalno ekonomijo, Evropska investicijska banka pa sofinancira prekvalifikacije iz industrijskih v digitalne poklice. Predlog senatorja Hawleyja pomeni premik proti neposredni fiskalni odgovornosti tehnološkega sektorja, a prinaša vprašanje, ali je davek na podatkovne centre optimalen odgovor ali le začasna rešitev.
Pogled naprej: evropska perspektiva in prihodnost dela
ZDA so z najnovejšim predlogom postavile vprašanje odgovornosti tehnoloških podjetij za širše družbene posledice. Čeprav senator Hawley vztraja, da mora imel napredek v umetni inteligenci svojo “ceno” za skupnost, so posledice takih ukrepov v evropskem kontekstu še nejasne. Evropske države se trenutno bolj nagibajo k investicijam v človeški kapital in prestrukturiranje socialnih politik, namesto k neposredni obdavčitvi infrastrukture.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi neravnotežje pri obdavčitvi lahko vodilo v selitev inovacij in povečalo razkorak med velikimi in malimi podjetji. Nekatere študije poudarjajo, da so v državah z visoko inovacijsko dinamiko in več investicijami v digitalne spretnosti posledice avtomatizacije blažje, trgi dela pa bolj odporni. Vzporedno potekajo tudi pobude za univerzalni temeljni dohodek in razvoj programov za ustvarjanje zelenih delovnih mest, kar daje širši nabor orodij za odziv na spremembe.
Razprava o obdavčitvi podatkovnih centrov je tako del širšega iskanja ravnotežja med spodbujanjem tehnološkega napredka in zaščito delavcev. Ključno vprašanje ostaja: ali lahko fiskalni ukrepi res zajezijo socialne posledice umetne inteligence ali pa bi morali vlagati predvsem v človeški kapital in prilagodljive modele zaposlovanja? Razplet v ZDA bo pomembno vplival tudi na evropske razprave o prihodnosti regulacije tehnološkega sektorja.
