Ali bo umetna inteligenca postala največji kršitelj avtorskih pravic ali ključen zaveznik ustvarjalcev? Nedavna tožba ameriške pisateljice Tesse Bailey proti podjetju Grammarly je v ZDA znova razvnela razpravo o tem, kdo ima nadzor nad ustvarjenimi vsebinami v digitalni dobi ter kako naj umetna inteligenca uporablja avtorsko zaščitena dela. Primer, ki ga spremlja tudi širša mednarodna javnost, postavlja pomembna vprašanja o prihodnosti kreativnega dela, tehnološkega napredka in pravicah ustvarjalcev, kar postaja vse bolj aktualno tudi v Sloveniji in Evropi.
Tessa Bailey proti Grammarly in širši pomen primera
Ameriška pisateljica Tessa Bailey je podjetje Grammarly, znano po svojih naprednih AI-orodjih za jezikovno pomoč, tožila zaradi uporabe njenih in del drugih avtorjev za treniranje umetne inteligence brez soglasja. Bailey trdi, da je bilo njeno avtorsko zaščiteno delo uporabljeno za razvoj funkcij orodja, ki zdaj uporabnikom ponuja pomoč pri pisanju, ne da bi za to prejela dovoljenje ali nadomestilo. Podobnih tožb so bili deležni tudi drugi tehnološki velikani, kot sta Meta in OpenAI, kjer avtorji opozarjajo na masovno rabo njihovih del za učenje velikih jezikovnih modelov.
Grammarly in druga podjetja se branijo s sklicevanjem na t.i. načelo “fair use” oziroma pošteno uporabo, značilno za ameriško zakonodajo, ki v določenih okoliščinah dovoljuje rabo zaščitenih del brez dovoljenja avtorja. Njihovi pravni predstavniki poudarjajo, da gre za transformativno uporabo, saj se iz izvornih del ustvarja nekaj novega z drugačnim namenom – v tem primeru izboljšanje jezikovnih orodij. Avtorji in njihove organizacije na drugi strani menijo, da umetna inteligenca s tem ustvarja derivativna dela in s tem neposredno posega v njihovo ekonomsko pravico in ustvarjalni nadzor.
Polemično ostaja vprašanje, ali trenutni pravni okvirji zadostujejo za zaščito ustvarjalcev v času hitrega razvoja umetne inteligence. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da so zakoni pogosto zastareli glede na sodobne tehnološke rešitve. Etiko in transparentnost pogosto izpostavljajo kot nujni pogoj – tehnološka podjetja trdijo, da zgolj omogočajo dostop do splošnega znanja, avtorji pa v tem vidijo izkoriščanje izključno za dobiček velikih korporacij.
Slovenski in evropski okvir, možne rešitve ter prihodnost sodelovanja
V Sloveniji in Evropski uniji se s podobnimi izzivi že soočamo. Zakonodaja o avtorskih pravicah v EU, podprta z novo sprejetim Aktom o umetni inteligenci (AI Act), daje jasnejše okvire za uporabo podatkov in pravic avtorjev v dobi digitalizacije. Slovenski ustvarjalci, založniki in razvijalci umetne inteligence niso neposredno vključeni v odmevne tožbe, vendar se v zadnjem letu tudi pri nas krepi razprava o tem, kako naj umetna inteligenca dostopa do del slovenskih avtorjev in ali ti prejmejo ustrezno nadomestilo ali imajo nadzor nad uporabo svojih vsebin.
Evropski AI Act predvideva večjo transparentnost pri učenju umetne inteligence in zahteva razkritje virov, na katerih so bili modeli trenirani. Odpira se možnost uvedbe kolektivnega upravljanja pravic, sistemov licenciranja in pravičnejše kompenzacije za ustvarjalce, katerih dela so uporabljena za razvoj digitalnih orodij. V Sloveniji ustvarjalci opozarjajo na potrebo po vključevanju v pogovore o digitalnih pravicah in sodelovanju med tehnološkim sektorjem, pravniki ter avtorsko skupnostjo, da bi zaščitili svoj interes v svetu hitro razvijajoče se umetne inteligence.
Med predlaganimi rešitvami je vzpostavitev transparentnih sistemov za licenciranje in nadomestila, kolektivno upravljanje avtorskih pravic v digitalnem okolju ter jasna pravila o obveznem soglasju za uporabo vsebin pri treniranju AI. Te pobude podpirajo tako avtorske organizacije kot nekateri razvijalci, saj lahko zagotovijo bolj uravnotežen odnos med inovacijami in zaščito ustvarjalnosti. Hkrati pa ostaja odprto vprašanje, ali bo zakonodaja lahko sledila hitremu napredku umetne inteligence in zagotovila pravična pravila za vse vpletene.
Kako bomo v prihodnosti uravnotežili tehnološke inovacije ter zaščito ustvarjalnega dela? Kakšna naj bo vloga posameznika, zakonodajalca in tehnoloških podjetij v oblikovanju pravičnih in etičnih okvirov za umetno inteligenco? Bo prihodnost prinesla partnerstvo ali konflikt med ustvarjalci in AI? Čas za odgovor na ta vprašanja je zdaj.
