AI pospešeno spreminja slovenska podjetja: resnični primeri, izzivi in priložnosti v letu 2025
Kako hitro lahko umetna inteligenca spremeni celotne panoge in katere rešitve so že zdaj del poslovanja slovenskih podjetij? Po napovedih analitikov podjetja Gartner bo globalni trg poslovne umetne inteligence zrasel za 16 odstotkov v letu 2025, a številke ne povedo celotne zgodbe. V Sloveniji so se podjetja iz logistike, financ in proizvodnje že lotila uvajanja umetne inteligence, kar prinaša jasne koristi, a tudi kompleksne izzive, od etike do integracije z obstoječimi sistemi. V članku analiziramo, zakaj vlagatelji še naprej stavijo na hiter vzpon AI v podjetjih, in kako se s tem spoprijemajo slovenski igralci.
Primeri iz prakse: AI v slovenskih podjetjih in na globalnem trgu
V logističnem podjetju iz osrednje Slovenije so v letu 2024 vpeljali rešitev za napovedovanje povpraševanja, ki temelji na strojno-učnih modelih. Po navedbah podjetja je natančnost napovedi izboljšana za 20 odstotkov, časi dostave pa so se skrajšali za dva dni. Podobno je globalna raziskava Forrester izpostavila, da bo do konca leta 2025 več kot 60 odstotkov podjetij v Evropi uporabljalo AI za optimizacijo zalog in logistike. Na področju financ fintech startup iz Ljubljane uporablja generativno umetno inteligenco pri analizi kreditnih tveganj, kar je bistveno pospešilo odobravanje posojil in zmanjšalo administrativne stroške.
V proizvodnji je podjetje iz Savinjske regije implementiralo sistem za računalniški vid in odkrivanje napak v izdelkih na proizvodni liniji. Po notranjih analizah so zmanjšali število reklamacij za 15 odstotkov v enem letu. Čeprav je lokalni trg manjši, številke potrjujejo globalne napovedi analitikov podjetja PwC, ki pričakujejo, da bo AI do leta 2030 prispevala več kot 15 bilijonov evrov k svetovnemu BDP.
Slovenske organizacije velik poudarek namenjajo tudi partnerskemu sodelovanju z izkušenimi ponudniki rešitev. Takšen pristop omogoča lažjo integracijo AI v obstoječe procese in zmanjšuje tveganja, povezana z začetnimi vlaganji. Vendar mnoge manjše družbe opozarjajo, da je visok začetni strošek pogosto ovira, zaradi katere se uvajanje AI zavleče ali celo ustavi.
Izstopajoči izzivi in kompleksne dileme za prihodnost
Glavni izziv, ki ga izpostavljajo slovenska podjetja, ostaja pomanjkanje kadra s specifičnimi znanji s področja umetne inteligence. Študija Slovensko digitalno stičišče je pokazala, da več kot polovica podjetij v panogi IT težko najde ustrezne strokovnjake. Poleg tega so podjetja prišla do spoznanja, da implementacija AI ni le tehnični izziv, ampak zahteva tudi spremembo organizacijske kulture in dodatno izobraževanje zaposlenih.
Ne gre prezreti etičnih vprašanj, ki so v ospredju razprav o hitrem uvajanju AI. V slovenskih proizvodnih podjetjih na primer razmišljajo o morebitnih vplivih na zmanjšanje števila delovnih mest na določenih segmentih, obenem pa poudarjajo, da se pojavljajo nova, bolj specializirana delovna mesta. Regulativni okvirji so v fazi razvoja, kar predstavlja dodatno negotovost za odločevalce, ki bi želeli izkoristiti prednosti novih tehnologij, a ne želijo tvegati zapletov pri skladnosti z zakonodajo.
Analitiki iz podjetja McKinsey opozarjajo, da lahko kompleksnost integracije z obstoječimi informacijskimi sistemi upočasni dejansko učinkovitost uvajanja AI. Nekatera slovenska podjetja, ki so odvisna od starejših t. i. legacy sistemov, morajo vložiti dodatna sredstva v prilagoditve, kar zvišuje začetne investicije. Kljub temu večina vlagateljev, vključno s skladom Silicon Gardens Fund, še naprej ocenjuje, da je slovensko poslovno okolje zaradi inovativnosti in prilagodljivosti zanimivo za nadaljnje investicije v AI rešitve.
