Umetna inteligenca prinaša pomembne spremembe v gradbeništvo, kjer se tehnologije, kot so računalniški vid, napredna robotika in analitika podatkov, že izkazujejo v praksi. Gradbeni projekti, ki že uporabljajo tovrstne rešitve, dosegajo večjo učinkovitost in varnost. Primer uspešne uvedbe AI je večja gradbena podjetja v Nemčiji, ki tako nadzorujejo kakovost betonskih konstrukcij s pomočjo kamer in algoritmov za prepoznavanje napak, medtem ko nekatera slovenska podjetja testirajo napovedno vzdrževanje gradbene opreme z analizo senzorjev.
Konkretna uporaba AI tehnologij in nove veščine
Računalniški vid za nadzor kakovosti je ena izmed najbolj razširjenih AI rešitev v svetovnem gradbeništvu. Sistem kamer in programskih algoritmov omogoča odkrivanje napak na konstrukcijah v realnem času, kar zmanjšuje potrebo po dodatnih kontrolah in zmanjšuje stroške popravkov. V Sloveniji podjetja testirajo tudi rešitve za spremljanje delovnega okolja in varnosti z uporabo pametnih kamer, ki samodejno zaznajo nevarne situacije.
Roboti za avtomatizacijo specifičnih opravil so že prisotni na večjih mednarodnih gradbiščih. Med njimi izstopa uporabo gradbenih robotov za polaganje zidakov ali tiskanje betonskih elementov z 3D tiskalniki. Ena največjih gradbenih družb na Danskem je povečala produktivnost za 15 odstotkov z uvedbo robotskih sistemov, ki so povezani s centralno AI platformo za optimizacijo urnikov in logistike.
Potrebne so nove, specifične veščine. Delavci se usposabljajo za uporabo programske opreme kot je BIM (Building Information Modeling), upravljanje senzorjev in analizo podatkov (npr. v Pythonu), in spremljanje stanja strojev z napredno diagnostiko. Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ponujajo specializirane tečaje za digitalizacijo gradbeništva, vključno z uporabo AI in avtomatizacije.
Povpraševanje, plače in izzivi prehoda na umetno inteligenco
Rast povpraševanja po AI veščinah potrjujejo številke. Po podatkih Eurostata se je v zadnjih treh letih število prostih delovnih mest, kjer zahtevajo poznavanje digitalnih orodij v gradbeništvu, povečalo za 23 odstotkov. Povprečna plača za delavce z znanji AI ali BIM v Sloveniji je za 20 odstotkov višja kot pri primerljivih delovnih mestih brez teh kompetenc, kažejo podatki Statističnega urada RS za leto 2023.
Prehod na AI prinaša tudi izzive. Podjetja opozarjajo na visoke začetne stroške za uvedbo novih tehnologij in potrebo po stalnem izobraževanju kadra. Nekateri starejši delavci se soočajo z odporom do sprememb in težavami pri prilagajanju digitalnim delovnim okoljem. Sindikati poudarjajo, da je treba poskrbeti za varnost delovnih mest in dostopnost izobraževanj tudi za tiste, ki so manj vešči tehnologije.
Prihajajo tudi vprašanja o presežnih kadrih in varnosti podatkov. Čeprav AI ustvarja nova delovna mesta, obstaja nevarnost, da bodo nekateri profili postali odveč. Podjetja morajo zagotoviti varno ravnanje z osebnimi podatki zaposlenih, ki jih zbirajo pametni sistemi za spremljanje produktivnosti in varnosti. Pomemben del uspešne digitalne preobrazbe so vlaganja v digitalno infrastrukturo in sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami.
