Ali bo ZDA razdeljena na »otokih AI predpisov«? Nedavna razprava v Washingtonu razburja tehnološko industrijo, saj je postalo jasno, da lahko posamezne zvezne države dobijo več nadzora nad urejanjem umetne inteligence. Ta scenarij ni več le teoretičen. Povod za novo razpravo je bil neuspešen poskus sprejetja enotnega zveznega zakona, ob hkratnem pritisku industrije po jasnih pravilih, ki jih je okrepila nedavna izvršna odredba predsednika Bidna iz leta 2023. To je sprožilo boj različnih interesov in odprlo vprašanje, ali bodo podjetja v ZDA že kmalu morala slediti povsem različnim standardom AI na eni in isti celini.
Kalifornija, Utah in Colorado že postavljajo svoje okvirje
Medtem ko zvezna politika še ni dorečena, so nekatere ameriške države že sprejele konkretne ukrepe. Kalifornija velja za pionirko na področju regulacije zasebnosti z Zakonom o varstvu podatkov (California Consumer Privacy Act), ki vpliva tudi na AI rešitve, saj omejuje zbiranje in uporabo osebnih podatkov. Colorado je s svojim zakonom o varstvu podatkov (Colorado Privacy Act) podjetjem postavil zahteve po transparentnosti in odgovornosti pri uporabi algoritmov. Utah je pred kratkim sprejel zakon, ki posebej naslavlja avtomatizirane odločitve in zahteva več informacij za uporabnike o tem, kako so njihovi podatki obdelani s pomočjo umetne inteligence. Takšni primeri kažejo, da razdrobljenost ameriške zakonodaje na področju AI ni zgolj hipotetična možnost.
K razpravi o decentralizaciji so največ prispevali uradniki ameriškega Ministrstva za trgovino in posamezni člani Kongresa, ki so javno izrazili pomisleke glede učinkovitosti enotne regulacije v tako raznoliki državi. Med vidnimi akterji je tudi Bela hiša, ki je z izvršno odredbo o AI leta 2023 postavila splošne smernice, a ni posegla v pristojnosti držav. To je sprožilo odzive mestnih in državnih oblasti, ki želijo same določati pravila, prilagojena svojim volivcem.
Kljub tem premikom so tehnološke družbe kot so Google, Microsoft in Meta že večkrat poudarile, da bi razdrobljeni sistem predpisov povzročil večje stroške in zaviral inovacije. Nasprotno pa civilnodružbene organizacije ter zagovorniki zasebnosti, kot je Electronic Frontier Foundation, menijo, da lokalna zakonodaja pogosto bolje zaščiti uporabnike pred zlorabami. Vse več je tudi malih podjetij, ki v prilagodljivosti lokalnih ureditev vidijo priložnost za razvoj specifičnih rešitev.
Ameriška AI razprava v globalnem kontekstu
Dogajanja v ZDA imajo pomembne posledice za mednarodno tehnološko okolje. Medtem ko EU z Aktom o umetni inteligenci (EU AI Act) stremi k enotni ureditvi trga in postavitvi globalnih standardov, bi lahko razdrobljenost ameriške regulative pomenila oviro za mednarodna tehnološka podjetja. Podjetja, ki delujejo na obeh trgih, bi se morala soočiti z dvema povsem različnima regulatornima okoljema, kar bi povečalo pravno in poslovno negotovost.
Evropa se sicer srečuje s svojimi izzivi pri usklajevanju zakonodaj držav članic, a ambicija po enotnem pristopu ustvarja predvidljiv okvir, v katerem lažje poslujejo tako inovatorji kot uporabniki. Če bo ZDA dovolila vsaki državi svojo ureditev, bi lahko Evropa v praksi postala globalna referenca za AI standarde, saj bo omogočila lažji dostop do enotnega trga.
Posledično se v ameriškem tehnološkem sektorju krepi zavedanje, da vprašanje enotne ali decentralizirane regulacije presega meje posameznih držav. Odločitve v Washingtonu in evropskih prestolnicah bodo skupaj določile, kje bodo imela podjetja več priložnosti za razvoj in kako bodo potekali tokovi inovacij na področju umetne inteligence. Za končnega uporabnika to pomeni, da je prihodnost AI v veliki meri odvisna od tega, ali bodo države znale uskladiti svoje interese in pravila z realnostjo globaliziranega digitalnega sveta.
