V New Yorku je predlog zakona “AI Accountability Act” sprožil val burnih odzivov v političnih krogih in tehnološki industriji. Osrednji obraz reforme je bil demokratski poslanec Alex Bores, ki se zavzema za strožji nadzor nad uporabo umetne inteligence, zlasti na področjih, kjer lahko AI neposredno vpliva na življenje ljudi. Njegov predlog zakona je v ospredje postavil vprašanja odgovornosti, transparentnosti algoritmov in varovanja podatkov, kar je sprožilo močne odzive tako med zagovorniki kot nasprotniki regulacije.

Ekonomski in politični vpliv lobijev iz Silicijeve doline

Pojav političnega akcijskega odbora (PAC), podprtega z investicijami sklada Andreessen Horowitz (a16z), je jasno pokazal, da tehnološki velikani, kot sta OpenAI in Anthropic, ne želijo ostati ob strani. Ta skupina je sprožila obsežno kampanjo proti Alexu Boresu z namenom preprečiti sprejetje zakonodaje, ki bi močno omejila eksperimentiranje in razvoj napredne AI v New Yorku.

Nasprotniki regulacije izpostavljajo, da bi preveč restriktivni zakoni lahko zavrli inovacije na področju generativne umetne inteligence in avtomatizacije. Njihov argument temelji na strahu, da bodo podjetja zaradi strogih pravil selila razvoj v druge ameriške zvezne države ali celo v tujino. Ključni poudarek njihove kampanje je, da mora zakonodaja omogočiti dovolj prostora za eksperimentiranje in rast, saj sicer grozi zaostajanje za svetovno konkurenco.

Zagovorniki regulacije, med katerimi so tudi nekateri raziskovalci z univerz Columbia in NYU, opozarjajo na nujnost zakonskih varovalk zaradi številnih primerov algoritemske pristranskosti in nepooblaščenega zbiranja osebnih podatkov. V ospredju njihove retorike so zahteve po javni objavi osnovnih principov delovanja AI sistemov in uvedba neodvisnega nadzora nad njihovim vplivom na delo, zdravje in zasebnost prebivalcev New Yorka.

Tehnološke in etične dileme nove zakonodaje

Predlog zakona “AI Accountability Act” zahteva, da podjetja razkrijejo podatke o uporabljenih zbirkah podatkov in algoritmih, zlasti kadar se AI uporablja za odločanje o zaposlitvi, kreditih, socialni pomoči ali zdravstvenih storitvah. Ta določila bi pomenila, da bi podjetja, kot sta IBM in Meta, morala javno pojasniti tveganja in morebitne pristranskosti svojih AI sistemov.

Poleg vprašanj transparentnosti se razprava vrti okoli varstva osebnih podatkov. Podporniki zakona menijo, da trenutne prakse omogočajo zlorabe, kot so prikrito profiliranje in diskriminacija, zato zahtevajo strožje varnostne protokole. Nasprotniki, predvsem iz vrst tehnoloških podjetij, opozarjajo, da bi lahko zakon povzročil administrativne ovire in upočasnil uvajanje inovacij na področju avtonomnih sistemov in generativne AI.

V debati se pojavljajo tudi predlogi za kompromisne rešitve, na primer uvedbo omejenih pilotnih projektov AI pod strogim nadzorom ali postopno zaostrovanje zakonodaje glede na ugotovljena tveganja. Ključni izzivi za zakonodajalce ostajajo: kako zagotoviti varnost in pravičnost, ne da bi hkrati zavrli napredek in gospodarsko rast.

Leave A Reply

Exit mobile version