Prelomna odločitev nemškega sodišča je v evropskem tehnološkem prostoru postavila nov precedens glede avtorskih pravic pri razvoju umetne inteligence. Landgericht Berlin je 12. novembra 2025 razsodilo v odmevnem primeru, v katerem je nemška medijska hiša Süddeutsche Zeitung tožila podjetje OpenAI zaradi nepooblaščene uporabe novinarskih člankov pri urjenju generativnega modela. S to odločitvijo je sodišče jasno pokazalo, da učenje umetne inteligence na zaščitenih vsebinah brez predhodnega soglasja avtorjev ni dopustno, podjetje OpenAI pa je bilo obsojeno na plačilo odškodnine.
Podrobnosti razsodbe in pomen za evropski pravni okvir
Landgericht Berlin je razsodbo izrekel na podlagi tožbe, ki jo je vložila Süddeutsche Zeitung, eden največjih nemških časopisov. Sodišče je ugotovilo, da je OpenAI pri razvoju svojih modelov uporabljal celotne članke tega časopisa brez dovoljenja ali sklenjene licence. Razsodba je bila izdana 12. novembra 2025, kar jo umešča med prve obsodilne sodne postopke proti razvijalcem AI v Evropi na področju avtorskih pravic.
Primer močno odmeva, saj v evropskem prostoru še ni bilo podobne sodbe takega obsega. Čeprav je bila že v Veliki Britaniji zabeležena tožba Getty Images proti Stability AI, v Nemčiji še ni bil sodno potrjen poseg v avtorske pravice zaradi učenja generativnih modelov. Razsodba se neposredno navezuje tudi na razprave o prihajajočem Aktu o umetni inteligenci (AI Act), ki bo v prihodnje urejal pravice in obveznosti razvijalcev tovrstnih tehnologij. Odločitev sodišča tako utrjuje stališče, da pravice avtorjev ostajajo zaščitene tudi v digitalni dobi in pri naprednih tehnologijah.
Razprava o avtorskih pravicah v kontekstu urjenja AI modelov je v zadnjih letih postala izjemno aktualna. Primer v Berlinu kaže, da se evropski pravni sistem vse bolj nagiba k zaščiti ustvarjalcev, kar pomeni pomemben zasuk v primerjavi z ameriško prakso, kjer je “fair use” interpretacija pogosto bolj odprta. Trenutna sodba je bila označena kot precedens, saj postavlja temelje za prihodnje pravne postopke in regulacijo AI v Evropi.
Analiza argumentov, posledice za industrijo in odprta vprašanja
OpenAI se je v postopku branil z argumentom, da je uporaba vsebin za namen razvoja umetne inteligence skladna s tehnološkim napredkom in ima družbeno korist. Podjetje je zatrjevalo, da je proces učenja modelov primerljiv z branjem in analiziranjem besedil, kar naj bi omogočala trenutna zakonodaja. Sodišče je to interpretacijo zavrnilo in izpostavilo, da nemška zakonodaja dopušča le zelo omejene izjeme za uporabo zaščitenih del brez dovoljenja, znane kot “poštena uporaba” (“fair dealing”), ki pa za množično učenje generativnih modelov ne veljajo.
Pravna stroka je ob razsodbi izpostavila različne poglede. Nekateri strokovnjaki menijo, da je odločitev nujna za zaščito avtorjev in vzdrževanje poštenega trga vsebin, drugi opozarjajo, da bi podobne sodbe lahko zavrle inovacije in razvoj evropske AI industrije. Razvijalci umetne inteligence poudarjajo, da stroga pravila glede licenciranja zahtevajo dodatne administrativne in finančne vire, kar utegne zmanjšati konkurenčnost evropskih podjetij v primerjavi z ameriškimi ali azijskimi tekmeci.
Višina odškodnine, ki jo mora plačati OpenAI, ni bila podrobno razkrita. V nemškem pravnem sistemu se odškodnina določi glede na obseg uporabljene zaščitene vsebine, morebitno gospodarsko škodo in pomen primera kot precedensa. Pričakovati je, da bodo podjetja, ki razvijajo AI, morala v prihodnje za vsako uporabo avtorskih vsebin pravočasno urediti licenčne dogovore ali uporabiti izključno prosto dostopne podatkovne zbirke. V zadnjih mesecih so že znani prvi dogovori med evropskimi založniki in nekaterimi tehnološkimi podjetji na področju licenciranja vsebin. Razsodba v Berlinu bo po oceni poznavalcev oblikovala poslovne modele in strategije AI podjetij po vsej Evropi.
