OpenAI je v začetku junija predstavil novo funkcionalnost, ki omogoča integracijo njihovih AI modelov neposredno v spletne brskalnike preko vtičnika “OpenAI Browser Connect.” Gre za vtičnik, ki je trenutno na voljo za Chrome in Edge, testiranja pa potekajo tudi z drugimi ponudniki. Rešitev še ni globalno dostopna, ampak je v fazi omejene javne demonstracije. Namenjena je predvsem uporabnikom, ki želijo izkusiti napreden jezikovni model kot osebnega asistenta neposredno med brskanjem po spletu.
Primeri uporabe: od povzemanja besedil do pametnega nakupovanja
Glavna prednost novega vtičnika se kaže v tem, da lahko **uporabnik v realnem času uporabi AI za povzemanje člankov**, primerjanje cen izdelkov na različnih spletnih straneh ali preverjanje verodostojnosti informacij. Pri iskanju znanstvenih člankov lahko AI na zahtevo izlušči ključne točke in predlaga relevantne vire, kar olajša raziskovalno delo ali pripravo seminarjev.
Drugi primer uporabe je avtomatizirano odgovarjanje na elektronsko pošto. Če ima uporabnik odprto spletno pošto, AI predlaga odgovor glede na vsebino sporočila in podatke z drugih strani, ki jih ima uporabnik odprte. To pomeni, da lahko AI generira prilagojene odgovore v nekaj sekundah, ne da bi moral uporabnik preklapljati med zavihki.
Za spletno nakupovanje AI omogoča **primerjavo cen, analizo ocen izdelkov in generiranje povzetkov ključnih lastnosti izdelka** neposredno na strani spletne trgovine. Takšna uporaba lahko prihrani čas in zmanjša tveganje napačnih nakupnih odločitev, saj uporabnik pridobi zgoščene in relevantne informacije.
Varnost, zasebnost in širši kontekst konkurence
Napredna integracija odpira številna vprašanja glede varnosti. Najbolj izpostavljeni so podatki kot so zgodovina brskanja, vsebina e-pošte, prijavni podatki in plačilne informacije. Obstaja tveganje, da bi lahko zlonamerna programska oprema izkoristila dostop AI modela do teh podatkov za ciljno oglaševanje ali celo napade tipa phishing in krajo identitete. Zlorabe so možne tudi prek manipulacije izhodov AI, ki bi lahko uporabnika napeljale na lažne ali nevarne spletne strani.
OpenAI za zmanjšanje teh tveganj napoveduje rešitve, kot so lokalna obdelava podatkov v brskalniku, anonimizacija vsebine pred pošiljanjem v oblak ter striktno ločevanje identitete uporabnika od modela AI. V strokovni javnosti se razpravlja tudi o uporabi ‘zero-knowledge proofs’ za preverjanje podatkov brez razkritja osebne vsebine. Podjetje obljublja transparentnost in možnost nadzora nad tem, katere informacije AI lahko vidi in obdeluje, vendar so podrobnosti implementacije še v fazi razvoja.
Na trgu je zaznati povečano konkurenco. Google razvija lastne AI funkcionalnosti v okviru brskalnika Chrome, Microsoft je integriral Copilot v Edge, tudi manjši ponudniki, kot je Brave s funkcijo Leo, pospešujejo razvoj. **OpenAI se razlikuje predvsem po nevtralnosti in odprtem modelu integracije**, medtem ko ostali igralci ponujajo bolj zaprte, platformno vezane rešitve. Prihodnost bo določila, ali bo to pomenilo prednost v hitrem sprejemanju novih možnosti ali pa tveganje za večjo fragmentacijo trga.
Ob hitrem razvoju ostaja ključno vprašanje: **ali so uporabniki pripravljeni žrtvovati del zasebnosti v zameno za več udobja in učinkovitosti pri brskanju?** Sprejemanje takih rešitev bo vplivalo ne le na navade posameznikov, ampak tudi na digitalno pismenost in morebitno regulacijo na evropski ravni, kjer je v pripravi Akt o umetni inteligenci. Odpira se razprava o tem, koliko nadzora nad svojimi podatki so uporabniki pripravljeni prepustiti ponudnikom umetne inteligence in ali so trenutne varnostne rešitve res dovolj zanesljive za množično uporabo.

