Ali si predstavljate Ljubljano, kjer vas na poti v službo pričaka avtonomno vozilo brez voznika, paket pa vam dostavi električni robot, ki se spretno izogne vsem mestnim oviram? Umetna inteligenca je že posegla v temeljne koncepte mobilnosti in pospešuje prihod sprememb, ki še nedavno niso bile dosegljive. Današnji članki o umetni inteligenci v prometu razkrivajo ne le inovacije ameriških velikanov, kot so Waymo, Nuro ali Uber, temveč tudi projekte, ki nastajajo v Sloveniji in preizkušajo rešitve za lokalne izzive. Ključno vprašanje pa ostaja: ali nas bo napredek res popeljal v bolj učinkovite in varne prometne sisteme ali nas čakajo nova tveganja in odprta etična vprašanja?
Globalni in lokalni igralci spreminjajo pravila igre
Med vodilnimi podjetji na področju avtonomnih prevozov izstopa Waymo, ki v Phoenixu že izvaja komercialne vožnje brez voznika. Nuro se osredotoča na avtonomne dostave v urbanih središčih in sodeluje z velikimi trgovskimi verigami po ZDA. Njihova vozila so oblikovana brez prostora za voznika ali potnike, kar zmanjšuje stroške in povečuje varnost dostave. Uber in evropski Bolt že danes uporabljata AI za analiziranje prometnih vzorcev, dinamično določanje cen in optimizacijo poti, zaradi česar so čakalne dobe v povprečju krajše za 15 odstotkov, kot kažejo podatki raziskave McKinsey iz leta 2023.
Slovenija sicer še ne sledi popolnoma ritmu Silicijeve doline, vendar se v Ljubljani in Mariboru vrstijo pilotni projekti, ki preizkušajo možnosti avtonomnega javnega prevoza ter optimizacije mestne logistike. Startup AV Living Lab je na ljubljanski ulici testiral električno vozilo brez voznika, ki ga vodijo napredni AI algoritmi, medtem ko raziskovalni centri, kot je Jožef Stefan, v sodelovanju z občinami razvijajo pametne semaforje za zmanjšanje zastojev. Prav tako so slovenska logistična podjetja pričela vlagati v sisteme za napovedovanje povpraševanja in optimizacijo skladišč, kjer umetna inteligenca poveča učinkovitost do 30 odstotkov, kot je razvidno iz analize Slovenske logistične zveze.
Napovedi analitičnega podjetja Statista kažejo, da naj bi do leta 2030 globalni trg avtonomnih vozil dosegel vrednost 800 milijard dolarjev. Pričakuje se tudi, da bo v naslednjih sedmih letih umetna inteligenca v logistiki zmanjšala emisije CO2 za 20 odstotkov in stroške dostave za 25 odstotkov. Ti podatki kažejo, da gre za področje, kjer bodo zmagali tisti, ki najhitreje uvajajo inovacije in proaktivno rešujejo nove izzive.
Izzivi, etični preizkusi in vprašanja za prihodnost
Napredek umetne inteligence v mobilnosti prinaša številne prednosti, a odpira tudi ključna vprašanja. Zaupanje v avtonomna vozila pogosto zamaje novica o nesreči, kjer ni jasno, kdo nosi odgovornost – programer, proizvajalec ali uporabnik? Evropska komisija je zato že začela pripravljati zakonodajo, ki naj bi natančneje opredelila odgovornost ter uvedla redne tehnične preglede algoritmov, a so pravila še v nastajanju.
Obdelava osebnih podatkov je še ena šibka točka. Sistemi podjetij, kot sta Uber ali Waymo, dnevno obdelajo milijarde podatkovnih točk o lokacijah uporabnikov, prometu in navadah. Čeprav podjetja zagotavljajo, da so podatki anonimizirani, v praksi ni vedno mogoče zagotoviti popolne zasebnosti. Slovenska zakonodaja na tem področju zaostaja in ni povsem usklajena z najnovejšimi tehnološkimi praksami, kar odpira prostor za zlorabe.
Vpliv na trg dela je vse bolj očiten. Po napovedih Svetovnega gospodarskega foruma bo do leta 2030 zaradi avtomatizacije prevozov in logistike v Evropi ogroženih skoraj 2 milijona delovnih mest v transportu. Tudi slovenski vozniki taksijev in dostavljavci že opozarjajo na zmanjšanje naročil, ko podjetja vpeljejo bolj avtomatizirane in cenejše rešitve. Hkrati pa se pojavljajo novi poklici na področju vzdrževanja in nadzora pametnih sistemov, vendar ti še zdaleč ne nadomeščajo vseh izgubljenih delovnih mest.
Umetna inteligenca v mobilnosti ni več le znanstvena fantastika, ampak realnost, ki jo vsakodnevno soustvarjajo podjetja, raziskovalci in zakonodajalci. Hitrost razvoja terja pogumne odločitve – tako na ravni investicij kot tudi v zakonodaji in etiki. Ključno vprašanje ostaja, ali bomo znali izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja AI, ter hkrati zaščititi zasebnost in socialno varnost državljanov. Bomo prihodnost mobilnosti upravljali mi ali algoritmi?
