Ali lahko slovenska podjetja sledijo novim pravilom umetne inteligence? EU AI Act pretresa domačo sceno
Kaj bo pomenil prvi svetovni zakon o umetni inteligenci za slovenske raziskovalce, podjetnike in javno upravo? Si lahko slovenska mala in srednja podjetja privoščijo stroge ukrepe, ki jih prinaša EU AI Act, ali pa bodo prednost pridobili tisti z večjimi resursi? To niso hipotetična vprašanja – nova evropska zakonodaja, ki velja od maja 2024, na široko odpira vrata spremembam tudi v Sloveniji.
Kako bo EU AI Act vplival na slovenska podjetja in inštitucije?
V Sloveniji številna podjetja že aktivno razvijajo in uporabljajo umetno inteligenco. **Primeri vključujejo podjetja, kot so XLAB, ki sodeluje pri evropskih AI projektih, Zemanta, ki razvija napredne algoritme za digitalno oglaševanje, in Zemljepis, ki uvaja AI rešitve v geomatiko.** Poleg podjetij na področju raziskav izstopa **Inštitut Jožef Stefan**, kjer potekajo vrhunske raziskave na področju UI, pa tudi **Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani**, ki redno sodeluje v evropskih konzorcijih in vodi samostojne projekte, povezane z umetno inteligenco.
Nova zakonodaja bo imela neposreden vpliv pri razvoju aplikacij za **preverjanje identitete (npr. v bančništvu), napredne diagnostične sisteme (v zdravstvu), ter sisteme za pametno upravljanje prometa**. Vsi ti projekti bodo morali zagotoviti, da njihovi algoritmi ne diskriminirajo, so varni za uporabnika, in da podatki, na katerih temeljijo, niso pristranski. **Za visoko tvegane AI rešitve bodo morali slovenski razvijalci zagotoviti preglednost, sledljivost in človeški nadzor, kar zahteva dodatne vire in znanje.**
Specifični izzivi pri izvajanju v Sloveniji
Eden največjih izzivov, ki jih prinaša zakon, je **zagotavljanje nepristranskosti podatkovnih baz**. Mnoga slovenska podjetja pri razvoju rešitev uporabljajo specifične lokalne podatke, ki so lahko nepopolni, pristranski ali tehnično zastareli. **Kakovost podatkov je v slovenskem jeziku manjša**, kar lahko vodi do napak in diskriminacije. Razvijalci bodo morali vlagati v boljše zbirke podatkov, vključno z nadzorom nad izvorom in obdelavo informacij.
Drugi izziv je **nadzor nad izvajanjem zakonodaje**. V Sloveniji bo za nadzor najverjetneje pristojno Ministrstvo za digitalno preobrazbo oziroma pristojni nacionalni organ, ki pa trenutno še nima vzpostavljene infrastrukture in kadra za spremljanje tisočev različnih AI rešitev. Postavlja se vprašanje, ali bo nadzor učinkovit ali le birokratska ovira.
Za **mala in srednja podjetja (MSP)** so zahteve še posebej zahtevne. Stroški skladnosti (priprava dokumentacije, testiranje, zagotavljanje sledljivosti) lahko presegajo njihove zmogljivosti – s tem obstaja nevarnost, da bo **regulacija zavirala inovacije pri manjših igralcih**, hkrati pa utrjevala pozicije večjih podjetij s kapitalsko in kadrovsko močjo. Po drugi strani zakon ponuja možnost udeležbe v t. i. “regulativnih peskovnikih”, kjer lahko MSP-je pod nadzorom in z manj birokracije razvijajo inovativne pilote.
Slovenske pobude in odziv na novo regulacijo
Slovenija je že pred uveljavitvijo EU AI Act stopila korak naprej na področju etične umetne inteligence. **V Ljubljani deluje UNESCO center za umetno inteligenco (IRCAI)**, ki se posveča globalnim izzivom regulacije in etiki UI. Država sodeluje tudi v evropskih pobudah za razvoj skupnih standardov in infrastrukture na področju umetne inteligence (npr. s sodelovanjem v evropskih sandpitih in projektih za digitalno Evropo).
Javna uprava, predvsem na področju zdravstva in prometa, že preizkuša različne AI rešitve ter sodeluje v razpravah o **slovenski strategiji za razvoj in uporabo umetne inteligence**. Vendar mnogi opozarjajo, da potrebuje Slovenija še več vlaganj v izobraževanje, nadzor in podporo MSP-jem.
Strokovnjak komentira: Kakšni so izzivi in priložnosti za Slovenijo?
V osvetlitev lokalne perspektive izpostavljamo mnenje strokovnjaka s področja umetne inteligence v Sloveniji (povzetek iz pogovora): **Strokovnjak izpostavlja, da bo EU AI Act prinesel več zaupanja v tehnologijo, kar bo koristilo tistim slovenskim podjetjem, ki izvažajo AI rešitve po vsem svetu. Opozarja pa, da so administrativne zahteve za manjša podjetja zelo visoke, kar lahko zavira inovacije. Ključnega pomena bo sodelovanje z regulatorji, vzpostavitev praktičnih smernic in sodelovanje v testnih okoljih, kjer bo mogoče pristop prilagoditi slovenskemu kontekstu.**
Kategorije tveganja in časovnica na hitro (infografika)
| Kategorija tveganja | Zahteve | Primeri iz Slovenije |
| Nesprejemljivo tveganje (prepovedano) | Popolna prepoved uporabe | AI sistemi za nadzor množic, biometrično prepoznavanje v javnem prostoru |
| Visoko tveganje | Dokumentacija, sledljivost, človeški nadzor, nadzor nad podatki | Bančno preverjanje identitete, napredni zdravstveni diagnostični algoritmi, pametni prometni sistemi |
| Omejeno tveganje | Obveščanje uporabnikov | Klepetalni roboti na slovenskih spletnih straneh, deepfake predstavitve v medijih |
| Minimalno tveganje | Brez posebnih obveznosti | Filtri za elektronsko pošto, priporočilni sistemi (npr. v spletnih trgovinah) |
Časovni načrt uveljavitve v Sloveniji (vizualizacija)
- Jesen 2024: Prepovedi nesprejemljivih AI praks začnejo veljati v Sloveniji.
- Poletje 2025: Pravila za temeljne (generične) AI modele začnejo veljati tudi za slovenska podjetja in raziskovalce.
- Poletje 2026: Začnejo veljati vsa ostala pravila, vključno za AI v zdravstvu, prometu in finančnem sektorju.
Kje poiskati več informacij in podporo?
Slovenski bralci lahko spremljajo uradne objave na spletnih straneh **Ministrstva za digitalno preobrazbo**, **IRCAI**, **Inštituta Jožef Stefan** ali Evropske komisije. MSP-ji se lahko za pomoč in interpretacijo zakonodaje obrnejo tudi na **Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje** ali **Gospodarsko zbornico Slovenije**.
EU AI Act pomeni za Slovenijo izziv in priložnost hkrati: **tisti, ki se bodo pravočasno pripravili, lahko pridobijo prednost na trgu in povečajo mednarodno konkurenčnost slovenskega znanja**. Čas je, da se slovenski inovatorji vključijo v evropski dialog o odgovorni umetni inteligenci.
