Napovedane močne tarife na elektronske čipe in polprevodnike v ZDA bi lahko **temeljito premešale globalno tehnološko industrijo**. Ameriška politika pod novo administracijo napoveduje univerzalne tarife, še posebej pa ostre ukrepe proti Kitajski. Za podjetja v tej panogi to pomeni povečane stroške, negotovost v dobavnih verigah in nujnost hitrih prilagoditev strategijam poslovanja.
Ekonomskih posledic ne bo občutil le Silicijeva dolina
Tarife na polprevodnike bi najbolj prizadele podjetja, ki so tesno povezana s svetovno verigo vrednosti. Ključni ameriški in kitajski proizvajalci, kot sta **Intel** in **TSMC**, bi postali tarča dražjega izvoza in uvoza. Amerikanizacija proizvodnje bi prinesla višje stroške, saj ZDA trenutno nimajo dovolj velike notranje zmogljivosti za izdelavo najnaprednejših čipov. **Strokovnjaki napovedujejo**, da bi tarife lahko povzročile val dodatnih investicij v ameriško proizvodnjo, vendar bi se to odrazilo v višjih cenah elektronike za podjetja in potrošnike po svetu.
Podjetja iz EU, kot je **Infineon**, bi se soočila z višjimi stroški surovin in motnjami v dobavi, saj je Evropa močno vpeta v azijsko-ameriške dobavne verige. **Kitajska bi se lahko odzvala z lastnimi povračilnimi dejanji in omejitvami izvoza kritičnih surovin,** kar bi še dodatno povečalo nestabilnost.
Konkretni vpliv na ključna slovenska podjetja
Slovenija ima v polprevodniški industriji nekaj pomembnih igralcev, med katerimi izstopajo **Kolektor Micro-Motor, Iskraemeco in ETI Elektroelement**. Ta podjetja so dobavitelji globalnim koncernom in imajo precejšnje izvozne tokove v ZDA in Azijo. **Morebitne ameriške tarife na čipe bi pomenile višje stroške vhodnih surovin ali celo izgubo določenih trgov**, predvsem če bi Kitajska kot protiukrep omejila izvoz surovin in komponent.
Obseg poslovanja slovenskih podjetij z ameriškimi in kitajskimi partnerji ostaja odvisen od panoge. Po javno dostopnih podatkih slovenski izvoz elektronskih komponent v ZDA in na Kitajsko letno doseže **desetine milijonov evrov**; vsaka motnja v trgovanju bi imela opazen učinek na prihodke, zaposlovanje in investicije. Podjetja zato že razmišljajo o diverzifikaciji dobaviteljev, prenosu dela proizvodnje nazaj v Evropo ter investicijah v digitalizacijo in avtomatizacijo kot ključnih obrambnih ukrepih.
Perspektiva Evropske unije
Evropska unija spremlja ameriško trgovinsko politiko z zaskrbljenostjo. Unija poudarja pomen **močnih in stabilnih transatlantskih trgovinskih tokov** ter opozarja, da bi lahko protekcionistični ukrepi ZDA sprožili verižno reakcijo povračilnih tarif in omejitev dostopa na trg. S tem bi bila ogrožena konkurenčnost evropskih podjetij, ki so odvisna od globalne integracije.
Evropska komisija v odgovor na te izzive krepi vlaganja v domačo proizvodnjo čipov preko **European Chips Act**, spodbuja razvoj inovacij in želi v prihodnjih letih doseči **20% svetovnega tržnega deleža** v polprevodnikih. Hkrati si prizadeva za skupen nastop članic pri oblikovanju pogojev za trgovino s Kitajsko in ZDA ter spodbuja diverzifikacijo dobavnih verig na ravni Unije.
Decoupling: priložnost ali past za svetovno gospodarstvo?
Strategija t. i. »decoupling« oziroma **ločevanja zahodnih in kitajskih tehnoloških verig** je postala ena ključnih globalnih tem zadnjih let. Zagovorniki menijo, da tako države zmanjšajo tveganja odvisnosti od geopolitično nestabilnih regij in zaščitijo svojo nacionalno varnost. Po drugi strani pa kritiki poudarjajo, da je popoln decoupling tehnološko in ekonomsko izjemno zahteven cilj; **stroški selitve proizvodnje, izguba učinkovitosti in podražitev inovacij** lahko prevesijo koristi večje varnosti.
Glede na povezanost svetovne polprevodniške industrije je vprašanje, ali je decoupling sploh realističen. Večina analitikov napoveduje, da bo šlo prej za **delno ločevanje** ali strateško diverzifikacijo, kjer bodo kritične komponente poskušali proizvajati lokalno, vendar globalna odvisnost ne bo popolnoma odpravljena.
Globalni učinki in možni odgovori Kitajske
Kitajska se je na ameriške omejitve že odzvala s podpornimi ukrepi za lastno industrijo in iskanjem alternativnih trgov. V primeru dodatnih tarif na čipe bi lahko zaostrila nadzor nad izvozi redkih surovin ali uvedla omejitve za tuje tehnološke gigante. **Globalna trgovina bi se soočila z verjetnimi zamudami, dražjo logistiko in višjo ceno elektronskih izdelkov.**
Za Slovenijo in EU to pomeni, da bo treba še naprej vlagati v razvoj lastnih kapacitet, hkrati pa vzdrževati odprte in pragmatične trgovinske odnose tako z ZDA kot Kitajsko. Samo tako bo mogoče preprečiti najhujše posledice morebitnih novih trgovinskih vojn in zaščititi tehnološko prihodnost evropskih podjetij.
**(Za poglobljeno razumevanje članka bi bil zelo uporaben graf: delež uvoza in izvoza polprevodnikov iz ZDA, Kitajske in EU v Sloveniji v zadnjih štirih letih. Prav tako bi bila dobrodošla tabela z glavnimi slovenskimi izvozniki elektronskih komponent in njihovimi ključnimi tržišči.)**
