GPT TL;DR: Nova raziskava laboratorija MIT CSAIL nakazuje, da umetna inteligenca (AI) morda ne bo zamenjala toliko delovnih mest, kot je bilo sprva pričakovano. Raziskava se osredotoča na vizualno analizo na delovnem mestu in ugotavlja, da večina nalog, ki bi jih lahko avtomatiziral AI, trenutno ekonomsko ni privlačna za avtomatizacijo. Kljub temu študija izpostavlja potrebo po pripravi na avtomatizacijo in poudarja, da bo to dolgotrajen proces.
Raziskovalci z MIT-jevega laboratorija za računalništvo in umetno inteligenco (CSAIL) so se lotili vprašanja, ki buri duhove že nekaj časa: bo AI resnično prevzel človeška delovna mesta in če, katera in kdaj? Študijo najdete tukaj.
V preteklosti so nekatere študije predstavljale precej katastrofične ugotovitve. Goldman Sachs ocenjuje, da bi AI lahko avtomatiziral 25% celotnega trga dela v naslednjih nekaj letih. McKinsey napoveduje, da bo do leta 2055 skoraj polovica vsega dela opravljena s pomočjo UI. Raziskava Univerze v Pensilvaniji, NYU in Princeton ugotavlja, da bi ChatGPT sam lahko vplival na približno 80% delovnih mest. Poročilo podjetja za premeščanje delavcev Challenger, Gray & Christmas pa kaže, da AI že nadomešča tisoče delavcev.
Nova študija pa prinaša informacije v drugo smer. Za začetek, študija se osredotoča izključno na delovna mesta, ki zahtevajo vizualno analizo, kot je npr. pregledovanje kakovosti izdelkov na koncu proizvodne linije. Ugotovitve kažejo, da večina nalog, ki bi jih lahko avtomatizirala AI, trenutno ni “ekonomsko privlačna” za avtomatizacijo (torej, se umetna inteligenca ne izplača). Raziskovalci so primerjali stroške izdelave in vzdrževanja AI sistema, ki bi lahko opravljal te naloge, s prihranki, ki bi jih prinesla avtomatizacija.
En primer, ki ga navajajo, je poklic peka. Čeprav bi AI lahko avtomatiziral približno 6% nalog peka, povezanih s preverjanjem kakovosti hrane, bi stroški izdelave in vzdrževanja AI sistema presegali morebitne prihranke. Neil Thompson, raziskovalec iz MIT CSAIL in soavtor študije, pojasnjuje, da ljudje trenutno ostajajo ekonomsko boljša izbira za opravljanje teh nalog.
Vendar pa študija ne upošteva potencialnega vpliva modelov za generiranje besedila in slik, kot sta ChatGPT in Midjourney. Ti modeli bi lahko imeli drugačen vpliv na delovna mesta in gospodarstvo, kar pušča prostor za nadaljnje raziskave.
Pomemben zaključek te študije je, da bi lahko AI povzročil manjše in počasnejše spremembe na trgu dela, kot so nekateri predvidevali. Vendar pa to ne pomeni, da ni potrebe po pripravah na prihodnje spremembe. Raziskovalci poudarjajo, da bo avtomatizacija dolgotrajen proces, ki zahteva časovno ustrezen politični odziv in strategije za zmanjšanje stroškov implementacije AI.
V tem kontekstu študija odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov, predvsem glede prihodnjega razvoja in vpliva AI tehnologij na različne sektorje. Predstavlja pa pomemben korak k razumevanju ekonomskega vpliva AI na delovna mesta in poudarja potrebo po nadaljnjem raziskovanju tega področja.
