OpenAI in razvoj orodij za prepoznavanje glasu
V zadnjem letu se je razvoj umetne inteligence odvijal z mešanimi občutki pričakovanja in razočaranja. Eden izmed bolj intrigantnih projektov podjetja OpenAI je nedvomno njihov sistem za prepoznavanje in kloniranje glasu, znan kot Voice Engine. Kljub velikem zanimanju iz okolice, sistem ostaja ujet v fazi “predogleda”, saj podjetje ni podalo konkretnega datuma glede končne izdaje orodja za širšo javnost.
Orodje, ki je bilo prvič napovedano kot “manjši predogled” marca lani, lahko posnema človeški glas z zgolj 15 sekundami povratnih zvočnih posnetkov. Kljub temu pa OpenAI ohranja previdnost, saj še ni jasno, kako se bodo spoprijeli z morebitnimi zlorabami, ki jih takšna tehnologija prinaša. Ni skrivnost, da uporaba umetne inteligence za posnemanje človeških glasov nosi s sabo določene etične in pravne izzive, kar bi lahko bil eden izmed razlogov za previdno uvajanje【4:0†source】.
Tehnološki in etični izzivi
Kloniranje glasu, čeprav fascinantno, se sooča z resnimi izzivi, zlasti na področju zakonodaje in etike. Glasovna tehnologija namreč odpira vrata za potencialne prevare, kot so lažni telefonski klici, prevaro v komunikaciji, in potencialno širjenje dezinformacij. Zato mora OpenAI izvesti temeljite teste, da zagotovi, da so takšne zlorabe učinkovito preprečene, preden sistem resnično sprostijo na trg【4:1†source】.
Poleg varnostnih skrbi, podjetje cilja na populacijo ustvarjalcev vsebin, oglaševalskih agencij in razvijalcev aplikacij, ki bi lahko uporabili tehnologijo za hitrejšo in bolj prilagodljivo produkcijo avdio vsebin【4:1†source】.
Reakcije javnosti in industrije na OpenAI-jevo tehnologijo
Medtem ko OpenAI še razvija svoj Voice Engine, mnogi pričakujejo, da bi lahko vplival na različne industrije, podobno kot so nekoč storile storitve za prepoznavanje obrazov. Pričakovanja so, da bi lahko v prihodnosti omogočili popolnoma personalizirane glasovne asistente, ki bodo sledili uporabnikovi intonaciji in naglasu, kar bi naredilo interakcijo z napravami še bolj naravno in učinkovito.
Kljub temu, da OpenAI še ni pripravljen na masovno produciranje, že zdaj nekaj manjših podjetij raziskuje uporabo umetne inteligence za ustvarjanje digitalnih glasov, kar lahko vidimo pri široko razširjenih storitvah na področju zabavne industrije in medijev. Spotify, na primer, že uporablja glasove, ustvarjene z umetno inteligenco, za branje avdio knjig, kar bi lahko bila industrija, ki bi prevzela vedenje po implementaciji Sound Engine platforme【4:2†source】.
Novosti na tem področju pa so povsod omembe vredne. V digitalni dobi lahko vsakršna inovacija, še posebej takšna, ki podpira masovno prilagajanje glasbenih in literarnih vsebin, prinese neizmerne finančne priložnosti podjetjem po svetu【4:3†source】.
Pogled v prihodnost
V prihodnje se bo moral OpenAI soočiti s konkurenčnimi pritiski, iz drugih, manj reguliranih tržnih okolij, kjer je razvoj umetne inteligence morda manj obremenjen s pravnimi in etičnimi omejitvami. Hkrati pa bo moral upoštevati tudi glas uporabnikov, ki morda niso pripravljeni sprejeti takšne tehnologije v svoja vsakodnevna življenja.
Pozornost se bo osredotočila na to, kako uspešen bo OpenAI pri razvoju Voice Engine sistema in ali bo uspel doseči ravnotežje med inovacijami in odgovornostjo. Očito je, da se morajo tehnologije, kot je ta, soočiti s širšimi implikacijami na družbo, preden bodo povsem integrirane【4:0†source】.
Peter Mesarec je verjetno najbolj poslušan predavatelj Chat GPT in UI v Sloveniji, njegovih predavanj o uporabi Chat GPT v podjetjih se je udeležilo več tisoč udeležencev, svoja znanja pa pogosto objavlja tukaj in na drugih spletnih straneh.
