Raziskava ameriškega Pew Research Centra, objavljena leta 2026, kaže, da se približno 12 odstotkov najstnikov v ZDA obrača na umetno inteligenco, kadar potrebuje čustveno podporo ali nasvet. V Sloveniji podobnih raziskav še ni, trend digitalizacije odnosov pa je prisoten tudi pri nas, zlasti med mladimi. Opažanja strokovnjakov v Evropi in na domačih šolah potrjujejo, da se mladi vse pogosteje obračajo k digitalnim rešitvam, kar lahko v prihodnosti vpliva tudi na naš prostor.
Zakaj mladi zaupajo umetni inteligenci
Mladostnike pri uporabi umetne inteligence za čustveno oporo privlačijo dostopnost, anonimnost in občutek varnosti pred obsojanjem. Hipotetičen primer Maruše, šestnajstletnice iz Ljubljane, ponazarja to prakso: ko je občutila stisko zaradi šolskih ocen in nesoglasij s sošolci, je ponoči odprla aplikacijo z AI klepetalnim robotom. Svoja vprašanja je začela z: »Zakaj sem vedno tako pod stresom pred testi?« in »Kako naj rešim spore s prijatelji?« AI ji je odgovoril s splošnimi nasveti o dihalnih tehnikah in pomenu iskrene komunikacije, kar ji je dalo občutek slišanosti.
Strokovnjaki s področja duševnega zdravja ugotavljajo, da mladi pogosto občutijo, da odrasli nimajo časa ali razumevanja za njihove težave. Zaradi tega iščejo podoben občutek podpore v digitalnem okolju. Klepetalni roboti, kot so ChatGPT, Woebot ali Replika, ponujajo pogovor brez strahu pred prepoznavo. Obstajajo tudi specializirani AI pomočniki, namenjeni pogovoru ob čustvenih stiskah, ki mladim nudijo lahkotnejši prvi korak, preden bi se obrnili na svetovalca ali psihologa.
Pri mladih je opazno tudi iskanje hitrih odgovorov, kadar ne želijo obremenjevati prijateljev ali družinskih članov. Umetna inteligenca ponuja takojšnje odzive in pogosto daje vtis nevtralnosti. A strokovnjaki opozarjajo, da to ni vedno dovolj, saj AI ne more nuditi globlje osebne podpore ali prepoznati zapletenih stisk, ki zahtevajo celosten pristop.
Priložnosti in tveganja digitalne čustvene podpore
Naraščajoča uporaba umetne inteligence za čustveno podporo prinaša določene prednosti, a tudi tveganja. Med prednostmi izstopa možnost, da mladi lažje spregovorijo o svojih čustvih in premagajo začetne ovire pri iskanju pomoči. Nekateri AI sistemi pomagajo zmanjšati stigmo okoli duševnega zdravja in lahko služijo kot “trening” za odprto komunikacijo pred pogovorom z odraslim ali strokovnjakom.
Med glavnimi nevarnostmi pa strokovnjaki izpostavljajo tveganje, da bi AI podal neprimerne ali površinske nasvete. Pri mlajših uporabnikih obstaja nevarnost napačnega razumevanja ali celo poglabljanja stisk. Pomembno je opozoriti, da v Evropi in ZDA že nastajajo smernice za razvoj AI orodij v podpori duševnemu zdravju, a celovita regulacija še ni vzpostavljena. Ključno je, da so orodja dovolj transparentna glede svojih sposobnosti in omejitev ter mladim vedno svetujejo poiskati strokovno pomoč, kadar gre za resnejše težave.
Starši, učitelji in mladinski delavci lahko z ustrezno izobrazbo prispevajo k varni in odgovorni uporabi AI orodij med mladimi. Pomembno je ozaveščanje o tem, kako prepoznati razlike med splošnimi nasveti in primeri, ko je potrebna pomoč psihologa. S skupnimi prizadevanji lahko izkoristimo prednosti tehnologije, hkrati pa zaščitimo mlade pred tveganji.
Pogled v prihodnost čustvene podpore mladih
Čeprav je uporaba umetne inteligence kot čustvene opore v Sloveniji še v začetni fazi, digitalni trendi nakazujejo, da bo ta oblika pomoči postajala vse pomembnejša tudi pri nas. Starši, šole in strokovnjaki za duševno zdravje bodo morali razvijati nove strategije, s katerimi bodo mladim ponudili varno in spodbudno okolje za iskanje pomoči – tako v digitalnem kot tudi v osebnem svetu.
Na pragu smo obdobja, v katerem lahko tehnologija pomembno prispeva k boljšemu duševnemu zdravju mladih, a le ob hkratni pozornosti na etična vprašanja, varnost in pristno človeško bližino. Umetna inteligenca bo lahko dopolnila tradicionalne oblike podpore, a nikoli v celoti nadomestila varnega odnosa z odraslimi in vrstniki.
Bralce v tem kontekstu čakajo novi izzivi in priložnosti. Pravo ravnovesje med digitalnim in osebnim bo ključno za prihodnost duševnega zdravja mlade generacije.
