Umetna inteligenca je zadnja leta postala neločljiv del vsakdana v številnih panogah. Med najbolj razširjenimi orodji je ChatGPT, ki temelji na naprednih jezikovnih modelih. Njegova uporaba sega od avtomatizacije podpore strankam v podjetjih do pisanja programske kode, priprave trženjskih besedil in celo prevajanja. V izobraževanju ga učitelji uporabljajo za pripravo gradiv ali generiranje kvizov, študenti pa za razlago zahtevnih pojmov ali pripravo povzetkov. Podjetja ga vključujejo v sisteme za obdelavo zahtevkov strank, kjer ChatGPT odgovarja na pogosta vprašanja in pomaga pri reševanju enostavnih težav.
Konkretni primeri uporabe in omejitve
Podjetja v tehnološki industriji ChatGPT uporabljajo za pomoč razvijalcem pri iskanju napak v kodi ali generiranju primerov programske opreme. V marketinških oddelkih se model uporablja za hitro pripravo osnutkov oglasnih besedil, spletnih objav in elektronskih sporočil. V sklopu prevajalskih storitev omogoča predloge prevodov, ki jih nato strokovnjaki le še preverijo in dopolnijo. Nekatera podjetja pa ChatGPT vključujejo v svoje storitve za prve stike s strankami, kjer lahko uporabnik dobi osnovne informacije na podlagi vnaprej pripravljenih podatkov.
Čeprav ChatGPT ponuja številne prednosti, ima tudi omejitve. Pogosto se zgodi, da ustvari odgovore, ki so videti prepričljivi, a vsebujejo napačne ali zavajajoče informacije. Model včasih pokaže pristranskost, ki se prenaša iz vhodnih podatkov, in ni vedno sposoben prepoznati podrobnih kontekstov, ki bi lahko vplivali na pravilnost odgovora. Uporabniki so opozorili tudi na težave s posploševanjem in pomanjkanje doslednosti pri reševanju zahtevnejših vprašanj.
Ena od odprtih dilem je etična odgovornost razvijalcev in uporabnikov. Pri uporabi umetne inteligence za avtomatsko generiranje besedil obstaja nevarnost širjenja napačnih informacij ter vprašanja, kdo je odgovoren za posledice napačnih odgovorov. Na to temo so številne študije in analize, ki raziskujejo vpliv umetne inteligence na zaupanje v digitalno komunikacijo (vir).
Spreminjanje družbenega okolja in vpliv na poklice
Uvedba ChatGPT vpliva na poklice, kot so operaterji v klicnih centrih, prevajalci, pisci novic in celo nekateri delovni procesi v pravnih ali računovodskih službah. V podjetjih se avtomatizirajo rutinske naloge, zaradi česar se zaposlenim spreminja delovna vsebina. V nekaterih primerih se število delovnih mest zmanjšuje, drugod pa se ustvarjajo nove vloge, kjer ljudje nadzorujejo in izboljšujejo rezultate umetne inteligence (vir).
Izobraževalni sistemi se prilagajajo z uvajanjem digitalnih orodij in poučevanjem digitalne pismenosti. Nekatere šole in univerze vključujejo učenje o umetni inteligenci v obvezne programe, kar naj bi dijakom in študentom pomagalo razumeti delovanje tovrstnih orodij ter izzive, povezane z njihovo uporabo. Pri tem se pojavlja potreba po razvijanju kritičnega razmišljanja in preverjanju virov, saj generativni modeli niso vedno natančni.
Raziskave kažejo, da bo vpliv ChatGPT in podobnih orodij na prihodnje generacije izjemno širok. Predvideva se, da se bodo številni poklici spremenili ali izginili, hkrati pa bodo nastali novi, ki bodo od zaposlenih zahtevali razumevanje tehnologij in sposobnost sodelovanja z umetno inteligenco (vir).
